Setšhaba sa Babididi se agile go bapa le noka ya Lephalale phorobentsheng ya Limpopo. Babididi ba ka tlase ga kgošigadi M.A. Shongoane e bile ba ikana ka phoofolo ye ba rego ke Lehlalerwa. Lehlalerwa ke mpša ya naga yeo e nago le lebelo le legolo, ka tsela yeo e lego gore e kgona go ja phoofolo e le lebelong. Setšhaba sa Babididi se bolela polelo ya semmotwana yeo e bitšwago Sebididi. Dinyakišišo tša rena di utullotše gore Babididi ba tšwa Bokgalaka le ge go se na yo a gopolago gore ke mengwageng efe. Se ba se gopolago gabotse ke gore go tlogeng ga bona Bokgalaka ba fihletše thabeng ya Bobididi, yeo lehono motse wa bona o bapilego le yona.
Mantona le bašomedi ba ka mošate wa Babidi
Babididi ba be ba se na bogoši ge ba fihla Bobididi. Bogoši bo ile bja thongwa ke ba ga Shongoane. A mangwe a magoši ao ke Malegasi Shongoane, yo a rilego go ithobalela setulo sa bogoši sa tšewa ke Lucas Shongoane. Lucas o ile a ikela badimong gomme setulo seo sa fiwa malome wa gagwe April Shongoane ka ge morwa wa Lucas, Zacharia, e be e sale yo monnyane kudu. April e be e le kgoši ya motšwa o swere. Zacharia Shongoane ke ratswale wa kgošigadi M.A. Shongoane yoo a bušago setšhaba sa Babididi lehono. Ge Babididi ba fihla Bobididi ba hweditše gona le merafe ya Mašito le Bašiko. Go ya ka bao ba di dutšego kgauswi, setšhaba sa ga Monyeki se fihlile morago e bile se sena kgoši. Ba re nnete-nete ke gore ba ga Monyeki ba fihlile pele ga Babididi le ge e le gore Babididi ke bona ba dutšego thabeng ya Bobididi pele ga ba Monyeki. Le lehono setšhaba sa ga Monyeki se bušwa mošateng wa Babididi. Ba ga Monyeki ba tšwa ga Matlala mo go kwagalago gore ba be ba tšhaba kgaphamadi yeo e kilego ya ba gona e le e go bakwa bogoši. Ke bakone bao ba ikanago ka pudi ya naga yeo e bitšwago phuti.
Go swana le ditšhaba tše dingwe Basothong ba lebowa, Babididi le bona ba lwele dintwa mehleng ya ge ba sa dula godimo ga thaba ya Bobididi e le ge ba elwa le ditšhaba tša Matebele. Matebele a ile ba ba latelela thabeng ya Bobididi gomme Babididi bona ba ikarabela ka go kgokološa maswika ao ba bego ba bolaya manaba a bona ka ona. Dijo tša go tlwaelega Babididing ke bogobe bja go dirwa ka leotša le bja mabelethoro. Gona le dijo tšeo di jewago lehlabula go swana le bogobe bja marotse (thopi), dikgobe le tše dingwe. Nnete ke gore selemo go a lengwa gomme marega go jewe dijo tša go fapana tšeo motho a ka di balago ntle le go di fetša.
Mašemo a ka Mošate
Thaba ya Bobididi
Dikoma ga di gona setšhabeng sa Babididi. Tšona di kile tša ba gona mehleng ya bogologolo go fihla mengwageng ya bo 1947 le 1950. Lebaka la gore koma e se ke ya ba gona matšatšing a bo lehono ke gore ga go sa na baditi ba mmapaale ba koma. Mengwageng ya ge go sa hlwe go e ba le koma nageng ya Babididi, bašemanyana ba moo ba be ba tšhabela dikomeng tša Matebele. Ka morago ga ge koma e hwile Babididing, bašemane ba be ba no fela ba tšhabela dikomeng tša Matebeleng go yo tšea bonna fao. Le gona bjalo mošate ga o thibele Dikoma, taba ke gore e tla hlokomelwa ke mang? Koma ya banna e be e tšea lebaka la dikgwedi tše tharo. E be e tšwa kgweding ya Mopitlo, Phuphu le Mosegamanye mola ya basadi e be e tšwa kgweding ya Phato goba Lewedi. Taba ke gore ya banna e aloga ka nako ya ge meboya e thomile go rutla.
Go swana le mešate ye mengwe ditšhabeng tša Basotho ba Lebowa, mošateng wa Babididi ga go no tsenwa fela. Ge motho a nyaka go tsena ka gona o thoma ka go kgopela motseta/mokgomana yo mogolo wa ka mošate gore a ye go mo tamišetša go kgoši. Ge kgoši a ka dumela madume ao gora gore moeti yoo o amogetšwe. Kgoši e tamišwa ka dilobja ka gore seswana se re 'moya mahlong a tau o ya a swere serumula'. Lefase la ga Shongoane le fiša wa go ntšha noga moleteng. Ke lona lebaka leo gantši ba ruago diphoofolo tša go swana le dikgomo le dipudi. Dinku ga di kgotlelele ka ge maemo a boso e le a go fiša ka mehla. Bo-molahlwa-le-boya (dipoloko) tšona ba re di tlile moragorago. Lenyalo la Babididi ke dikgomo. Go ya ka setšo lesogana ga le ikgethele lekgarebe le lekgarebe ga le ikgethele lesogana. Go kgetha ke maikarabelo a batswadi, ka ge e le bona ba tsebago malapa a lokilego setšhabeng seo ba dulago go sona. Ge ba bone lekgarebe, ba romela kemedi ya lapa ka ga bo lekgarebe leo go ya go itsebiša, le go ipega ka lapeng leo le gona go tsenela dipoledišano tša go amana le magadi.
Ka morago ga ge ba kwane ka taba ya magadi, go bewa letšatši gore dikgomo tšeo di tlo ntšhiwa. Ngwetši e gorošwa letšatši leo dikgomo (magadi) di ntšhiwago ka lona. Ba gabo lesogana ba mema meloko ya bona, gwa hlabjwa kgomo, bogobe gwa apewa bja mabele, ting le makhitle. Lenyalo la setšo le tšweletša motse o tiilego ge go bapetšwa le manyalo a lehono moo e lego gore masogana goba makgarebe a ikgethela balekani. Ka bokopana re ka re lesogana ga le iphereele. Ngwetši e be e etšwa ka ga rakgadi goba ka ga malome, bjalo bjalo. Bagologolo ba boletše ba re kgomo ga e ke e ntšha boloko ka moka. Nnete ke gore re ka thabela ge Babididi ba bangwe ba ka re fa tshedimošo ya go tlaleletša ye re e hweditšego mošateng wa lena ka la 08 Hlakola (February) 2004. Sebatakgomo!
Mothopo: Mošate wa Babididi (go tšwa melomong ya mantona a motse wa ga Shongoane le kgošigadi), 08 Hlakola 2004
Mathomong
Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba ikana ka phoofolo ye e bitšwago kgaga. Moetapele wa bona ke Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele, ngwana wa kgoši Morwamotšhe III ka Maroteng ga Sekhukhune. Kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele o beilwe setulong ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome a mane le metšo e mene morago ga gore monna wa gagwe, kgoši Mmutle Phatudi III a ithobalele ka ngwaga wa sekete makgolosenyane masome le masome a mahlano . Bakgaga ba Ga-Mphahlele ba tšwa bogareng bja Afrika ngwaga-kgolong wa lesome-hlano. Go fihleng ga bona lefelong le le bitšwago Seribane kua bokgaga ka tlase ga toropo ya Tzaneen ka nagatlase probenseng ya Limpopo. Ge ba le Seribane kgoši-kgolo ya bona e be e le Makubela 'a Moraka, morwa wa gagwe e le Monyewete. Ka ge go dumelelwa gore motho mang le mang a ka nyala basadi go ya le ka mo a ikwago ka gona, go akaretšwa le magoši, kgoši Monyewete le yena o ile a nyala basadi ba masome a mane . Mo basading bao, o be a na le bo mmamoratwa ba bararo bao a bego a ba nyaletšwe ke setšhaba (ke gore ditimamollo tše tharo). Mosadi wa mathomo e be e le mmago kgoši Maake, wa bobedi mosadi e le mmago kgoši Matsobane e lego Mphahlele lehono, wa boraro e le mmago kgoši Mampše, yoo lehono setšhaba sa gagwe se lego Duiwelskloof mo go bitšwago Kgwaname.
Ba bangwe e be e le Phasha le Mongatane. Phasha le Mongatane ke bao ba ilego ba tshela noka ya Lepelle pele ge ba tshelela lefaseng leo lehono le tsebegago ka Ga-Sekhukhune. Mongatane o rile mola a tshetše a le Ga-Sekhukhune, gwa tla gwa tšwa bana ba gagwe e le go Mashabela le Madihlabe. Phasha yena a no šala a le tee. Ge ba tshetše ba le Ga-Sekhukhune, go ile gwa šala kgoši Matsobane (Mphahlele), Maake le Maupa. Ge ba šetše moo kgoši Monyewete ke ge a foufala. Ka go bona gore o foufetše, a bitša bana ba gagwe boraro bja bona (Maake, Matsobane le Maupa) a re mo go bona ka lebaka la gore ba mmona gore bjale o godile gape le ka bofofu bja gagwe, o rola marapo a bogoši. Kgoši Monyewete a re o tla fa yo mongwe le mongwe mo go barwa ba gagwe seo se ba lebanego. O ile a fa Maake bogoši. Ke moo ba ile go ba thoma go ikana ka go bina kgaga ba se sa ipitša Baroka. Maupa o ile a ngala, a re naa tatagwe o reng a e fa Maake bogoši a sa fe yena. Monyewete a re o fa Maake ka gore ke yo mogolo. Matsobane o ile a fiwa lenaka la go neša pula a re o tla iphahlela ka lona mo a yago. Matsobane o ile a tloga a setšwe morago ke Mothapo. Mothapo ka nako yeo o be a bitšwa Letlodi. Letlodi yena o ile a namela thaba gomme a tšwa ka Sefata sa Legaši. O ile a theogela moo lehono go bitšwago Ga-Mampa go fihla a khutša thabeng ya Mahlatši. Go tloga thabeng ya Mahlatši o ile mo go bitšwago Mašwaneng. Ke moo mokgaga yo mogolo e lego Matsobane a thomilego go fahlela ntshe a re mo gona ga a sa ya felo o fahletše. Mola a rego bjalo, ngwaga-kgolong wa lesome-seswai o ile a khuduga a ya moo lehono go tsebegago ka Ga-Mphahlele. Bana ba Mongatane e le go Mashabela le ba bangwe, ba ke babina kwena ka gore ba tshetše noka ya Lepelle ka mokokotlo wa kwena. Bao ba sa binago kgaga le lehono ke ba ga kgoši Rammupudu. Ba ga-Mphahlele ga se ba ka ba tshela Lepelle ke ka fao moano wa bona o sa fetogago. E sale bakgaga le lehono. Ga-Mphahlele gona le ba bangwe ba ba binago phuti. Bona gothwe ba ile ba re ge ba khuditše thabeng ya Mahlatši gwa tsoga phuthi gomme ba nama ba fetola moano wa bona e lego kgaga ba ana phuthi.
Go bile le ntwa ya marangrang mo go bitšwago Mogodi. Dialoga tša Mangana ke bo kgoši Phatudi wa boraro, bo Mogalatšane le a mangwe mangana. Bao ba di dutšego ka kgauswi ba re ke dialoga tša mankwe tše di bolailego dialoga tša marangrang ka diphate ditelele tše dialoga di di swarago ge di theoga thabeng. Ba bangwe ba re batho ba go bolaya marangrang ke mangana. Ba re ke ka fao motho o kwago sereto se re 'ke magotlo a mangana, mangana magotlo a ntebe ka morišana a ja kotse'. Gothwe ke ge ba reta mphato owe wa mangana. Ntwa ye nngwe gape ba e lwele le moesemane, Thomas Burger moo lehono go agilwego toropo ya Burgersfort. Burger, yoo a bego a bitšwa 'mporoboro', o ile a fenywa gona moo ntweng yeo. Mošemane setšong sa ba Ga-Mphahlele o apara lekgeswa. Banna le masogana le bona ba apara lekgeswa ka go le phothokgiša. Ba bangwe ba re banna le masogana ba a ngatela makgeswa a bona gore ba seke ba a bonelwa. Lekgeswa la gona le tsena ka fase gomme la kgwaparetšwa gore le bowe nokeng. Lešoboro le lona le a ngatela ge le apara lekgeswa. Basadi bona ba apara theto le mose. Theto ke seaparo sa khutlo-nne se se thibago ka pele mola mose e le sa khutlo-tharo sa go thiba ka morago. Mose o dirwa ka Letlalo la pudi. Basetsana ba apara lebole le mose. Lethumaša le lona le apara lebole le mose. Lebole la gona le bowa ka godimo ga matolo gore le kgantšhe sebopego sa lona. Ge e le ngwetši e tlogela moaparo wa bothepa ge e ya bogadi gomme ya apara moaparo wa basadi.
Mothepa o a nyalwa gwa ntšhiwa dikgomo a sa apere lebole go fihla monna a bile a mo lata. Ge malapa a mebedi a kwane gore go nyakega eng go phethagatša lenyalo, lesogana le ntšha ditshwanelo ka moka go akaretšwa le go ntšhiwa ga dipute. Dipute ke dithoto tše di išwago gabo mothepa go fahlela gore bjalo ke mosadi wa monna o mongwe. Legato leo ba re ke go tlemolla. Ka nako yeo mothepa o sa apere lebole. Ge lesogana le lata, ke gore le ya ga bo mothepa la robala moo. O a dumelelwa go ka robala le mothepa ka gore ditshwanelo ka moka tša go beak, o tla be a di phethagaditše. E tlile gore mola mosadi yoo a e ba mmeleng a batametše go ka ya madibeng, gomme gwa tšwa basadi ba ya go mo apeša theto gomme ya ba ke mosadi bjale. Ge mosadi a sa kgone go ka bona pelego o apara go swana le basadi ka moka ka gore ke mosadi, o nyetšwe. Gego kgonega, go tla nyaka moratho wa gagwe a tle a mmelegele bana. Mothepa yo a ya go bogadi go belegela mogolo wa gagwe bana ba mmitša hlatswadirope. Ge a e ya go thiba legato la mogolo wa gagwe yo a hlokofetšego a le bogadi, o bitšwa seyantlo.akgaga ba Ga-Mphahlele ba re ka setšo sa bona mothepa ga o rate monna le monna ga a rate mothepa. Batswadi ke bona ba swanetšego go bona gore ngwana wa bona o gotše. Ge ngwana a gotše ba mo nyakela mosadi. Gantši ka gae mokgalabje o bitša morwa wa gagwe a mmotšiša gore naa lesogana leo le tla reng ge le re'alo. A e ra gore naa o tla feleletše kae a se na mosadi. Mokgalabje o tla hlaloša gore o gotše morwa wa gagwe o swanetše ke go nyala mosadi yena a sa phela gore a tle a bone ditlogolo tša gagwe pele a ikela badimong. Mokgalabje o tla be a nyaka gore morwa wa gagwe le yena a be le sefero sa gagwe a swane le banna ba maikarabelo. Ge e le gore mokgalabje le morwa wa gagwe ba kwane ka dipolelo, o ya go di begela bakgekolo. Gantši ba ya melokong go swana le ga malome a lesogana ba re 're na le poo ka kua gae gomme re kgopela gore le re fagolele yona' goba ba re 're kgopela sego sa meetse'. Ba a boledišana ba kwana gore dikgomo go ntšhiwa tše kae le gona neng. Polelo ya gore lesogana le le sa etego le tšea kgaetšedi, ga e ame setšhaba sa Ga-Mphahlele le ga tee. Seo e no ba polelo fela ka gore Mphahlele o nyala ka ga Mphahlele. Ke ka fao o hwetšago batho ba gona ka moka ba na le tswalano e bile ba re seo se thuša gore gwa se be le dilo tša go swana le hlalano le dikgohlano tše dingwe ka gae (ba nyalana ka se leloko).
Ge re bolela ka lenyalo la ka bogošing, kgoši Mphahlele o tšea timamollo Maroteng. Lebaka la gore a nyale ka Maroteng ke gore ke kgoši Mmutle Phatudi wa boraro be a na le dikgaetšedi tše tharo. Wa mathomo ke Leganabatho (leina la gagwe la nnete ke Mmanyako), wa bobedi ke Marotobale, wa boraro ke Marungwane, wa mafelelo ya ba Kgoši Mmutle Phatudi. Mmanyako o nyetšwe ka Maroteng Ga-Sekhukhune. Ngwana wa gagwe ke Sekhukhune wa bobedi. Sekhukhune ke tatago Thulare le Morwamotšhe wa boraro. Mphahlele o nyetše morwedi wa Morwamotšhe III e lego Ngwana Mohube Phatudi-Mphahlele. Ke fao Mphahlele a tšeago timamollo ka Maroteng. Mothapo (Letlodi) o fihlile le Mphahlele (Matsobane) pele a e ya mo go tsebegago ka ga-Mothapo. Ke fao lehono Mothapo a tšeago setimamollo sa gagwe Ga-Mphahlele. Mothapo o thomile ka go nyala setlogolo sa kgoši Matsobane yo a tswetšego kgoši Mmutle. Ga-Maja ke morwedi wa Tshwaane. Tshwaane ke morwa wa kgoši Matsobane. Tshwaane o tswala gape Mogalatšane le Sekati. Ke ka fao Setimamollo sa ga-Maja e lego morwedi wa morwa Matsobane. Ga-Chuene gona timamollo ya gona ke morwedi wa Sekati. Sekati ke morwa wa kgoši Tshwaane. Ke ka moo setimamollo sa Ga-Chuene e le go setlogolo sa kgoši Matsobane e lego Maredi. Yo mongwe ke kgoši Molepo. Molepo yena ba re ga ba na bohlatse bja gore ke ka lebaka la eng a tšea setimamollo ga Ga-Mphahlele. Ngwana wa kgošigadi Ngwanamohube Phatudi-Mphahlele, yo a bego a swanetše go tlo tšea marapo, o iketše badimong mengwaga ye mebedi ye e fetilego. Go rialo gora gore setšhaba se swanetše se mo nyalle timamollo le ge a ithobaletše gomme go nyakiwa yo mongwe ka mošate a tle a dire kgoši le yona timamollo yeo. Mosadi wa gona o tla be a fepa ke mmago kgoši ye e ithobaletšego (Matsobane). O be a filwe leina la tatago kgoši Phatudi 111.
Bontši bja dijo tše di jewago Ga-Mphahlele, ke tšeo di tšwago mašemong. Tšona di dirwa ka mabele, lefela goba lootša. Tše dingwe tša lehlabula di akaretša dijo tša go swana le magapu, marotse, mafodi, maraka, le dinawa. Dinawa ge di omile ba di omiša kopanya le mabele, lefela goba le ka dihlodi. Ka nako ye nngwe go tšewa dihlodi tša hlakantšhwa le bupi , tša apewa go fihlela di e ba sejo se se bitšwago semotwana. Di a fehlwa go swana le bogobe. Mabele a šilwa godimo ga leswika le le bitšwago lwala. Lwala ke leswika lamphaphathi la go ba le le lengwe le lennyane ka godimo. Le lennyane ke lona le šomišwago go pšhatlaganya mabele gore e be bupi. Lona leswika leo le bitšwa tšhilo. Ge mosadi a šila o khunama ka matolo. Ka nako ya tlala go be go jewa medu ya mohlare wo o bitšwago mohlophi. Medu ya mohlophi e a epšwa gomme ya omišwa. Mola e omile e šilwa ka tšhilo le lwala gore e be bupi. Sejo se sengwe gape ke sekokomogane. Sekokomogane se dirwa ka go kgatla marula le go a phula. Sona ba re se bose kudu ka gore se jewa ka maswi a tšwago kgomong. Lerotse le lona le a ebolwa la ntšhiwa diripa pele le apewa. Dithotse tša lona tša gadikiwa gomme tša re go butšwa tša hlakanywa le bupi diripa tšela tša lerotse ya ba kgodu. Ka nako ye nngwe lerotse le dirwa diripa la anegwa godimo ga tlhaka ya ntlo gore le omelele. Le a apewa gomme ya ba sejo se se bitšwago mangangate. Go na le mahlare a mangwe ba re ke mašoga. Tše dingwe dijo ke dikgokgompane (tšona di epiwa šokeng), mekgampane, dikenywa tša naga (bjalo ka dihlophi, mabilo, dipipi, magaba, bjalo bjalo). Gape re ka se lebale maswi a dikgomo le a dipudi.
Dikoma di kgatha karolo ye kgolo setšong sa bakgaga ba Ga-Mphahlele. Monna o ya komeng gore a laiwe ke banna. Komeng Bašemane ba rutwa gore ba swanetše ba phele bjang ge ba tsena bonneng ka gore e ba banna ge ba aloga. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodikana mola ya bobedi e bitšwa bogwera. Komeng ya bogwera ba rutwa go ba banna bao ba ipheditšego. Mo go tla akaretša le melao ya go swara lelapa, gore mosadi o swarwa bjang. Ba rutwa gape gore banna ke eng ba swanetše gore ba rutwe melao ya bophelo bjang. Basadi le bona ba ya go rutwa melao ya bosadi le ya lelapa. Mosadi o rutwa gore monna o hlomphiwa bjang le gore tshepedišo ka moka ya ditaba tša lelapa ke ye bjang.
Go phasa ke mokgwa wo batho ba o šomišago go boledišana le badimo gore ba ba išetše mathata goba dillo tša bona go mong wa tšohle e lego Kgobe (Modimo). Mekgwa ya go phasa ga e name e fapana kudu Basothong ba lebowa. Ba Ga-Mphahlele le bona mokgwa wo wa go ikopanya le badimo le Modimo ba na le wona. Ba dumela gore gantši ge gona le motho yo a fokolago ka lapeng, yena motho yoo o hwetša a fela a etelwa ke makgolo wa gagwe yo a iketšego badimong kgale ka mokgwa wa ditoro. O kgona go tšea toro ya gagwe a e iša batswading. Batswadi ba kgona go hlaloša gore toro ya gona e šupa eng goba ge ba sa kgone go ka fa hlalošo, ba kgona go ya go ngaka ya kgauswi gore e di tšholle. Ngaka ke yona e fago tumelelo ya gore go phasiwe bjang le gona lebitleng la mang. Mophasong go tšhollwa madi. E ka ba a pudi, kgomo, diphoofolo tše dingwe go ya le ka dinyakwa tša wona mophaso woo. Gantši ba re go ja nama ya gona ba iša marapo lebitleng la motho yo ba bego ba ipega go yena. Le bjala bja setšo bo a tšhollwa. Go hlaloša ditoro ga se selo seo mang le mang a ka se dirago. Gantši ge motho a hlaloša sebopego sa motho yo o mo lorilego, batswadi ba kgona go tseba gore motho yoo ke mang. O hwetša gore motho wa gona o iketše badimong mengwageng ya bogologolo. Ka nako ye nngwe o hwetša gore ngwana ga gona selo se a rego ge a se dira tša se motsogele. Mohlala, o hwetša a rata go bapadiša maswika, kudu ge e le gore o tla ba ngaka ye kgolo ge a gola. Ba re maswika a tla be a šupa selo sa go swana le ditaola. Bjona bongaka bjoo e ka ba bja makgolo wa gagwe goba yo mongwe mo lelokong yo a ilego ga maotwanahunyela kgale kgale. Ngwana o bjalo o a phasetšwa le madi a tšhollwa. Dilo tše ka moka di ka tla ka toro motho go tlaišega go se robale. Se se swanetšego se ba tiišetše ke go ya ngakeng. Gomme ngaka ya laola go tlaleletša hlalošo toro yeo pele mophaso o ka ba gona.
Kgorong bakgalabje ba na le mehlare ye ba e šomišago go betla dilo tše di fapanego go swana le megopo, melamo le tše dingwe. Kgoro ke seripa sa bobedi ka gae. Sona seripa se, go dula banna ge ba bowa go tsoma, Bašemane ge ba bowa madišong. Basadi le basetsana bna ba dula ka lapeng. Ge go betlwa molamo, go lebelelwa mehlare ye e lego gore ga e robege bonolo, kudu ge a ka itia phoofolo ka wona goba ge o phaya kgomo ka go e itia lenakeng. Banna ba betla ditlabela tša go apea go swana le mafehlo le maho, pato, megopo le tše dingwe. Bakgalabje ba Ga-Mphahlele go bonagala ba tshepa gore mohlare wa mokgoropo ke wona o ka dirišwago ka gore ga o palege le ge e ka ba go robega. Molamo ba dira ka mehlare ya go swana le mogwane le motoma mola mafehlo le maho a dirwa ka mohlare wa morobe le mogwane. Basadi bona ba kgabiša mengwako le ka lapeng ka go thala-thala ka mebala ya go fapana. Ba kgona le go bopa dipitša le tše dingwe.
Bakgaga ba Ga-Mphahlele ke dithakga košeng. Ba bina mmino ya go swana le kiba ba apere dilo tše di bitšwago ditlhwantlhwadi mo maotong. Ditlhwantlhwadi mohola wa tšona ke go thakga koša. Kiba e binwa meletlong le diphadišanong tša setšo. Ke mmino wa banna mola basadi bona ba hlakela ba ikgabišitše ka dipheta matsogong ba apere theto le mose. Ge ba hlaela dibini, ba a di dukuloga ba letša meropa le tše dingwe. Dinaka ke kgapeletšo go di bina. Ge potwane e letšwa (naka ya go bitšana ge go iwa košeng), oswanetše o fihle e sale nako. Ge o ka šalela košeng o ile go itiwa ka sefepi. Dinaka le tšona di na le maina, a mangwe a maina a ke phalola, tatedi, lempo, tsoši le tswišana, moroto le morothwana le tše dingwe.
Diila ke melao yeo e diretšwego go laya goba go kgalema setšhaba gore le bophelo bja sona e be bjo bo telele. Bakgaga ba Ga-Mphahlele le bona bana le diila tšeo ba di latelago. Tla re no go swaela go se nene ka tše dingwe tša diila tše. Mosadi ga a swanela go ja mae. Lebaka ke gore mosadi ke mma-mae o a belega. Mo ba tšhaba gore ge a ka ja mae o tlile go phaphaša (go belega bana ba hlokofetše goba pelego ya gagwe ya ba le tšhitelego). Le bana ba mosadi wa go ja mae ba gola ka mokgwa wa go makatša ba tseba le dilo tša bogolo e sale bana. Mosadi ga a je sebete. Lebaka ke gore mosadi ga a swanela go ja selo sa madi ka gore ge a ile bosading o bona madi. Lebaka le lengwe ke go mo thibela gore a se ke a arabišana le monna wa gagwe. Mosadi le basetsana ga ba je dipshio ka lebaka la gore ba sa tlo bona pelego. Mosadi wa go ja dipshio a ka belega bana ba kgomagane go swana le ka mokgwa wo dipshio di kgomaganego ka gona. Dipshio ka setšo ke dijo tša bakgalabje le bakgekolo bao ba sa hlwego ba bona pelego. Ngwana ga a ye lehung. Lehung go ya banna le basadi ba malapa fela. Ngwana ga a bontšhwe mohu e bile ga a ye polokong. Ge gona le lehu ka gae o be a išwa melokong le gona a se botšwe gore mohu o ile kae. O no tsena ge makgolo wa gagwe a tšerwe ke phiri. Lebaka la gore ngwana a se bontšhwe mohu ke gore mohu o a šiiša le gona ngwana go mohu o swara bothata ka gore moya wa mohu o bothata, o a imela. Ngwana a ka tšea madimabe ka go bona mohu gomme a tla a phela bophelo bjo boima. Go a ila gore monna a tsene ka motswetšing. Mo bogologolo ba no tšhaba gore ge monna a ka tsena ka ntlong ya motswetši a lego ka go yona, a ka feleletša a duma go tsena dikobong le mosadi yoo gomme gwa ba le digotlane ka lapeng. Lebaka le lengwe e no ba gore mosadi a hwetše sebaka sa go godiša ngwana gabotse ka letswele go se na le malwetšana a ka tlišago kotsi bophelong bja lesea.
Monna ke hlogo ya lapa gomme mosadi goba basadi ba gagwe ke bo mmago lapa. Selo se sengwe le se sengwe ka lapeng se feleletša go monna. Ge e le mosadi ke tšhwene o lewa mabago, sa gagwe ke go apeela monna wa gagwe ka nako tša maleba, o ya temong, dikgonyeng le medirong ye mengwe ya basadi setšhabeng. Molao ka lapeng o swere ke monna. Ke ka fao go dumelwago gore mosadisadi ke yoo a theeletšago le go obamela molao wa monna wa gagwe. Mosadi o tšea melao ya monna a e ruta bana. Gantši ge ngwana a senya mmagwe o fela a re ke ile go botša tatago. Ka polelo e bjalo, o ra gore molao wa tatagwe o swanetše o latelwe. Dinyakwa tša bana ka moka ba di begela mmago bona gomme yena a di iše go monna. Ka boripana bakgaga ba Ga-Mphahlele ba dumela gore mosadi ke letsogo la monna ka lapeng.
Lehumo la mokgaga wa Ga-Mphahlele ke tšhemo moo a ka go kgona go lema a bune. Ke moo o kwago go na le mmolelwana wo o rego 'lehumo le tšwa tšhemong'. Dilo tše ka moka di thoma ka tšhemo. Mohlala, gore motho a be le kgomo o swanetše a leme a bune gomme a tšee mabele ao a ye go reka kgomo. Ka setšo sa ba Ga-Mphahlele, ge monna a nyetše mosadi goba basadi a ba le methepa ka gare ga kgoro ya gagwe, o bitšwa mohumi. Bohumi bja gagwe bo tlišwa ke gore mothepa o mongwe le o mongwe o tšwela ke dikgomo tša go feta tše lesome. Mohlala, ge a na le methepa ye lesome e nyalwa ka dikgomo tša go feta lesome o mongwe le o mongwe, gora gore o tla be a na le lešaka la dikgomo tša go feta tše lekgolo.
Mathomong
Mošate wa Ga-Mphahlele (Go tšwa melomong ya Bakgaga) 22 January 2003
Setšhaba sa Bakopa seo se lego ka tlase ga boetapele bja kgoši Boleu Rammupudu, se ikana ka kwena. Nnete ke gore bogologolong, Bakopa ba be ba ikana ka kgaga yeo le lehono Bakgaga ka moka ba ikanago ka yona. Ka ge ditaba di le bose ge di etla ka mong wa tšona, re ile ra fa mokgalabje Monamodi Matsepe sebaka sa gore a re nyetlele go se nene ka histori ya setšhaba sa gabo.
Mokgalabje Matsepe o re Bakopa ba tswetšwe ke bakgaga ba ga kgoši Maake. Ba re la mafelelo ba kgaogane le bakgaga ba ga Mphahlele. Ba re ka nako ya ge ba kgaogana le ba ga Mphahlele, Bakopa ba be ba etilwe pele ke Kope le Mongatane. Kope le Mongatane ke bana ba mosadi e bile tatago bona ke Mohlahuna. Karogano ya Kope le Mongatane e hlolegile ge ba tshela noka ya Lepelle. Mongatane o tshetše noka yeo e le marega gomme Kope a re mohlang a swanetše go e tshela, ya ba mosadi wa gagwe o mmeleng. Mogolo wa gagwe, Mongatane, o be a šetše a tshetše le setšhabana sa gagwe, nakong yeo Kope a bego a bapile le noka yeo. Ka lebaka la go palelwa ga mosadi wa gagwe, Kope o ile a roma banna gore ba yo botša mogolo wa gagwe gore yena o tla emela mosadi wa gagwe gore a thušege. O tla re mola a thušegile e bile ngwana a wele kalana ya ba gona a tshela Lepelle go latela ngwana'bo Mongatane. Aowa, ngwana o ile a ba gona gomme leina a thewa la Malemane. Ka mantšu a mangwe, Malemane ke ngwana wa mathomo wa Kope. Lebaka le lengwe gape e be e le gore Kope o be a sa nyake go tsenya ngwana wa batho (mosadi wa gagwe) ka meetsing ka nako ya marega ka ge go be go tonya.
Mongatane ga se a ka a ba le bothata ge Kope a kgopela gore a tšwele pele a dula moo go fihla ngwana yo a e wa kalana. Ge ba dutše ba le moo kgauswi le noka ya Lepelle, ge ba iša mahlo ka moo nokeng ba bona dikwena di metše mahlakanoka mokokotlong. Gona moo setšhaba sa ga Kope sa nama sa kganyoga go ana kwena. Ngwana o rile go wa kalana ba nama ba tshela Lepelle. Taba ke gore Kope ga se a ka a šala Mongatane morago. Mongatane o ile a dula ka thokong ya Sterfontein mola Kope yena a ile a šala go bapa le noka ya Lepelle. Kope le Mongatane ga se ba aroganywa ke ntwa. Karogano ya bona e hlotšwe ke gore ga se ba ka ba sepela tsela e tee mola ba tshelago Lepelle. Setšhaba sa ga Kope lehono le se tsebega ka la Bakopa mola sa ga Mongatane se tsebega ka gore ke sa ga Mashabela.
Kope o ile a tloga a ya Moganyake. Go tloga Moganyake o ile a ya Sethutlong sa Ralemane. Sethutlong o dutše lebaka le letelele kudu. Bohlatse bja gona bo tšweletša ke palo ya mephato ye e bilego gona ge a le Sethutlong. Mephato ye e wetšego ge Kope a le Sethutlong ke ye lesome le metšo ye meraro . Mephato ya gona gothwe e sentšwe ke maburu mengwageng ye e fetilego. Ge e le magoši go bolokilwe a mararo Sethutlong. O na ke Kope, Malemane le Monamodi. E bile go bolokilwe magoši a mararo a Bakopa gona moo. Ona ke Kope, Malemane le Monamodi.
Monamodi o rile go robala gwa tsoga dintwa tša go lwela boetapele. Ka nako yeo Boleu e be e sale o monnyane kudu. Setšhaba se ile sa nyaka kgoši ya motšwa-o-tshwere. Rangwane a gagwe e lego Makgoboko o ile a tšea setulo seo. Bothata bo tsogile ka nako ya ge Boleu a gotše mo e lego gore o be a loketšwe ke seo e bego sa gagwe (bogoši). Makgoboko o ile a re ke gana nnang ka maemo ao, mola ka thokong ye nngwe le yena a bakišwa boetapele ke Morare. Morare o be a bile a nyaka go bolaya Makgoboko gore a se tsokame. Ka thokong ye nngwe Bakopa le bona ba re 'a naa wena lekgoboko o reng wa gana ka bogoši o dutše o tseba gore o rangwane wa kgoši'.
Gona moo go ile gwa tsoga ntwa ya bana ba thari. Ntwa yona ba lwele ya marumo gomme Bakopa ba feleleletša ba kgopetše thušo go Dilokwana. Dilokwana di thušitše Bakopa go fenya Makgoboko gomme Boleu a bewa kgoši. Bakopa ba rile go huduga Sethutlo ba ya Mmitsi. Bantwane ba arogane le Bakopa ge bale Mmitsi. Kgoši Boleu le setšhaba sa gagwe ba dutše Mmitsi ba e ya godimo le fase ka lebaka la go tsoma. Go tloga moo ba ile ba ya Kgwahlaneng mašuping/maruping a magaba a matala. Ba dutše lebakanyana le telele kua Mmitsi pele ba hudugela Thabantsho. Ka nako yeo thari e be e le ye ntsho fela go sena le 'tšhoši ye khwibidu' (makgowa).
Maburu a fihletše lefaseng la Bakopa mengwageng ya bo 1848 ge setšhaba seo se sa dutše Thabantsho. Ba ile ba lwa le maburu ao ntwa ye kgolo kudu gomme mafelelong ba a fenya. Go tlogeng moo ba ile ba namela godimo ga Thabantsho le ge moanegi a rena a sa gopole gabotse gore e bile ka ngwaga ofe. Morago ga go fenya maburu ao, go ile gwa fihla baruti ba bararo go tšwa go la Germany. E be e le ka letšatši la lesome kgweding ya Phato ngwageng wa 1860. Maina a baruti bao e be e le Kodesnare, Marensky le Isleen (not sure about their spellings). Go kwagala gore ba rile ge ba tshela ye nngwe ya dinoka tša moo moruti Marensky a thelela godimo ga leswika gomme a robega letsogo.
Mokgalabje Matsepe o tšwela pele ka gore banna bao ke bona ba hlotšego hlakahlakano lefaseng la Bakopa. O re ge banna bao ba eya go dumediša tau ya sekgwa (kgoši) morago ga go goroge lefaseng la gagwe, ba ile ba dula fase ga sehlare sa morula woo le lehono o sa lego gona kua Thabantsho. Nnete ke gore ga go gopole motho gore baruti bao ba romile mang go tamiša kgoši. Ka morago ga gore mongmabu a ba amogele, ba ile ba ihlaloša ge e le bona baruti bao ba sepetšago tša dikereke.
Baruti bao ba ile ba kgopela setsha mo ba ka agelago kereke gona. Kgoši Masogohlo o ile a ba fa sona kua Kerelshoop (not sure about the spelling). Kgoši o romile banna gore ba yo bontšha gore setsha seo se go kae. Banna bao ba dutše lebaka le letelele kudu ba thoma le go ipha naga ye e se bego ya bona. Go ile gwa tsoga ntwa ya go baka naga yeo baruti bao ba bego ba e utswitše. Ba be ba tšea naga ka mokgopha wa kgomo woo ba bego ba o dirile metering chain. Ka ntle le bothata bja go ipha naga, ge kgoši a bitša mašoboro le mathumaša gore ba ye mothubong, baruti bao ba ba bitša batho ka moka gore ba ye kerekeng. Kgoši ka nako yeo e be e le tatemogolo wa mokgalabje Matsepe.
Ka ge poo di ka se be pedi 'šakeng, baruti bao ba bona gore o ka re kgoši o tla ba palela, ba ya go rapa morafe wa Mapono (Maswatsi) gore ba tlo ba thuša go lwantšha Bakopa. Ka nako yeo Bakopa bao ba bego ba thekga go ba gona ga dikereke e be e le bona ditshebi tša baruti bao le Maswatsi. Ka mo go bego go agile Masele/Snyman le Bolewana ke mo dira tša Mapono di rotogilego gona ge di eya Thabantsho. Mo ntweng baruti bao ba Majeremane ba be ba šomiša dibonelakgole (binoculars) gore ba kgone go bona manaba a bona a sa le kgole. Ba be ba kgona go bona mašole a a Bakopa a sale kgole gomme seo se be se dira gore baruti bao kgone go fa mabotho ao a Mapono tshedimošo ye bohlokwa.
Ba ile ba botša Mapono ao gore 'tau ya sekgwa' o dutše kua ntlhoraneng ya thaba. Gona moo go bile bonolo gore Mapono ao a namele Thabantsho go yo hlasela kgoši, bakgekolo le bana. Matsepe o re gona moo ge kgoši a bona gore bjalo gona manaba a mo tsenetše, a goga a gagwe marumo gomme a kgona go bolaya madira a Mapono a tshela . Mapono a ile a thoma go bolaya bana le ge ele gore go ya ka moanegi, go ile gwa šala go gašagane ditopo mola bana ba anya bommago 'bona ba sa hlwe ba phela. Nnete ke gore batšwasehlabelo/bahlokofatšwa ba ntwa yeo e bile basadi le bana. E be e le ka kgwedi ya Mopitlo 1864 e bile yena Boleu o bolailwe ntweng yeo. Mapono ao a phatlaletše ka la 10 Mopitlo 1864. 'bao ba di bonego ka mahlo ba re o be o tlo hwetša ngwana a anya letswele la mmagwe mola mmagwe a ithobaletše'. Bakgalabje ba ile ba tšama ba lebelela ditopo gore ba tsebe gore mang ke mang. Ka thokong ye nngwe bao ba gobetšego le bona ba ile ba alafša dintho mola mošomo wa go hlokomela digotlane tšeo tša go šiiwa le o na o ile wa gola. Ka lona tšatši leo la masetlapelo, seripa se sengwe sa setšhaba se ile sa thopša ke Maswatsi sa išwa Swatsing bjalo ka bagolegwa ba ntwa.
Ba ba gobetšego ba ile ba išwa thabeng ya Bookelo gore ba alafšwe dintho moo. Bao ba sa gobalago ba ile ba išwa mo ba rego ke Makgapinyane. Ye e bile nako yeo setšhaba sa Bakopa se ilego sa thoma go phatlalala ka yona. Bana ba kgoši bao ba ilego ba phomelela moo ntweng e bile Rammupudu, Modupi, Matsepe le Motšedi. Mmoko ga se a ka a sepela le Rammupudu goba Matsepe. Mmoko o ile a šala Mmitsi. Le lehono lefelo la gona le bitšwa gore ke ga Lluka. Matsepe o ile a kgopela Rammupudu gore ba thušane go tsošološa motse wa tatago 'bona. Rammupudu o ile a kgetha go šala baruti ba le ba Majeremane morago, a ya Botšhabelo. Modupi yena o ile a ya Mmopong (ke motse woo o bitšwago Byldrift ka sekgowa gomme o kgauswinyana le Lebowakgomo) mola Matsepe yena a ile a šala a le tee. Matsepe o ile a re yena ga a ye felo. O be a na le kgopolo ya gore bokaone ke gore a tshele a ye Bokgatla gore mohlomongwe o tla kopana le Bantwane. Moanegi o re Bokgatla o be a e ra Phookwana.
Motšedi yena e be e le lešoboro ka nako ya ge a e ya Ntwane. O ile Ntwane a felegetšwa ke mogolo' gwe go yo wela. Ge a le Ntwane Motšedi o ile a bolaya tau gomme Bantwane ba mo tshepiša mosadi. Ka ge e be e le yo monnyane o ile a re mosadi yoo a fiwe Matsepe ka ge e le yo mogolo go yena. Ge Matsepe a le Botšhabelo, Majeremane a ile a thoma go phatlalatša bana bale ba kgoši. Setšhaba sa Bakopa se ile sa thoma go latela Matsepe. Le lehono bontši bja badudi ba moo ke Bakopa. Magaba le Mamphišahlaga. Taba ke gore ka moka ga bona ke Bakopa mola ba bangwe ba phatlaletše le Afrika Borwa ye ka bophara. Ba bangwe Bakopa ba dutše Modutung, Nigel, Vereeniging, le Bloemfontein.
Ka 1888 Majeremane a ile a bitša Rammupudu ba mmotšiša gore ba mo leboge ka eng ka ge e be e le kgale ba mo roma mafelong a mantši a se na le ka bothata. Modimo o ile a fa Rammupudu bohlale bja gore a tloge a ye go botšiša bakgalabje gore ba mo eletše gore tebogo ye Majeremane ba ka mo lebogang ka yona ke efe. Bakgalabje bao ba ile ba re Rammupudu a kgopela gore Majeremane ao a mmušetše mašupi a tatemogolo wa gagwe. Go bile bjalo Rammupudu a hwetša naga ya tatemogolo'a gwe. O boetše Thabantsho ka 1889. Ka nako yeo o be a na le bakgalabje ba go swana le bo Sekoto le Mankoko. Yo mongwe gape wa bakgalabje e be e le Mphage.
Mphage le Sekhwiti ke bana ba Boleu mola moanegi wa rena (Monamodi Matsepe) e le ngwana wa Sekhwiti gomme Sephatsi e le tatemogolo wa moanegi. Ge e le Moshe le magagabo bona ga se ba ka ba ya Magaba 'a matala. O (Moshe) o ile Nkwaneng lefaseng la ga Sekhukhune mola ba bangwe ba ile Tsopaneng moo mphato wa Matlankane o wetšego gona. Mphato wa Matlankane nkabe o wetše ka ngwaga wa 1901. Bothata e bile ntwa ya maburu le Maesemane. Titelego yeo ya go hlolwa ke ntwa e dirile gore Matlankane a wele ka 1903. Nnete ke gore Matlankane e bile koma ya mathomo ya go bolotša ke Mphage le Sekhwiti, bana ba Matsepe.
Sa go se lebalege ke gore mphato woo o bile gona, Hlakodi a namela pere a ya go botšiša Mphage gore o tšere kae maatla a go bolotša yena a sa phela. Mphage o ile a mo fetola ka gore ga se a tšea koma ya gagwe eupša ya tatemogolo wa gagwe. A tšwela pele ka gore mphato woo o tla phatlalatšwa ge yena a iketše badimong. Ka morago ga moo Sekhwiti o tlogile a ya Ramokole gomme Mphage a ya Masweneng mola Rammupudu yena a setše Thabantsho. Ba dutše ka wona mokgwa wo go fihlela ge boraro bja bona ba ikela badimong. Ba robaletše Thabantsho ga mmogo le Moshe. Bakopa ba ile ba khudušwa ke maburu go fihlela ge ba tlo aga mo ba lego ntshe lehono.
Magoši
Magoši a ga Kopa ke a senyane go tloga mola ba aroganego le bakgaga bao ba bego ba etilwe pele ke kgoši Mongatane. Mokgalabje Monamodi Matsepe o re ge re nyaka go tseba mollwane wa naga ya bo tatemogolo wa gagwe, o sa romile morwa wa gagwe go dira dinyakišišo kua go la Germany. Gona moo o re o nyaka gore yo morwa wa gagwe a nyakišiše gape ka setshwantšho sa rakgolo wa gagwe Boleu. Ge e le mo lebakeng la bjale o re o tshwere setshwantšho sa malome wa gagwe Nyabela. Nyabela ke kgoši ya Matebele yeo e ilego ya bolawa ke maburu ka nako ye tee le kgoši ya Bapedi, Mampuru Sekwati II. Efela se ga se re gore Bakopa ga ba tsebe mollwane wa naga ya bona. Naga ya bona e akaretša go thoma ka Moganyake, e bapile le Mashabela, Marblehall, Sethutlo, Cleinburg, Ntwane, Mmarumo, Pitseng, Mmitsi, Voorkraal, Leobong, Grobelsdaal,. Ka kakaretšo motho a ka re e na le dilete tše masomepedi šupa .
Koma ya Bakopa e tšwa ka morago ga mengwaga ye mahlano e bile mohola wa yona ke bogoši. Koma e tšwa mathomong a kgwedi ya Moranang ya aloga kgweding ya Phuphu. Koma ya mathomo ya banna e bitšwa bodika mola badikana e le bao ba welago komeng ye. Badika ga ba bonwe ke motho ge e se fela bao ba wetšego goba baditi ba bona. Ge lešoboro le ka bona badika le a hwa. Koma ya bobedi ya banna ke bogwera. Koma ya bogwera e wela dikgwedi tša go lekana le tša bodika le ge e le gore bogwera bjona bo welwa kgwedi tše pedi kua nageng mola e tee e welwa mogwera a le ka gae. Ge bagwera ba fetša go aloga go lla moropa gore bjale mathumaša a ye bojaleng. Basadi ba thoma ka go bolla dikgwedi tše lesomepedi mola gona le ye nngwe gape ya go bolla dikgwedi tše tshelela.
Mohola wa koma ke go ruta setšhaba hlompho le gore motho a tsebe gore yo mogolo ke mang mo go yena le yo monnyane, bjalo bjalo. Ge lesogana le bowa komeng le bitšwa ka leina la bosogana. O bitšwa ke babanyane go yena gomme ba ba mo fetago (baditi) ba gagwe ba mmitša ka leina la gagwe fela. Nnete ke gore koma e swere bophelo bja thari ye ntsho. Ge mošate o bitša madira goba lesolo, o a bitša go ya ka mephato. Ge baditi ba gago ba go hwetša o dutše fase, o a ba šuthelela gore ba dule ka ge e le bagolo go wena. Gape motho o kgona go tseba dithaka tša gagwe ka taba ya mephato. O mongwe wa baanegi ba rena o re ka sekgowa mphato o swana le di battalion goba regiments.
Mothopo: Mošate wa kgoši Boleu Rammpudu (kgoši le bakgomana ba ka mošate), 2003.
Mathomong
Magoši a a Balobedu a be a kgethegile gare ga baetapele ba ditšhaba tše dingwe ka baka la go tuma ka go ba le bokgoni bja go neša pula. Go bonala eka bokgoni bjo bja go neša pula ke bjona bo thušitšego gore setšhaba se sa go tšhirwa ke tše dingwe, se se hwelele le go metšwa ke tše dingwe. Ka pukung ya gagwe ya go bitšwa Realm of the Rain Queen, J.D. Krige o laodisitše gore mohlami wa setšhaba sa Balobedu ke setlogolo sa Monomotapa, mohlabani o maatla yoo barwa ba gagwe ba ilego ba itira magoši. Ye nngwe ya dikgoši tšeo e mošate wa yona o bile thabeng ya Maulwi karolong ye nngwe ya naga ya Zimbabwe. Lehono leno Maolwe ka Bolobedu Ga-Modjadji ke lefelo le bohlokwa moo go bolokwago magoši a naga yeo.
Kgoši yeo ya Maulwi leina la yona e be ele Changamire, yoo a bego a na le morwedi wa go bitšwa Dzungudini. Dzungudini yoo a bego a se a nyalwa, o rile go ba le ngwana wa mosimane, Kgoši ya befelwa la mafelelo, e nyaka go tseba gore tatago ngwana ke mang. Ge ele Dzungudini o ganne nnang ya basadi go tšwa ka nnete ya taba. Mmagwe o rile go lemoga gore morwedi wa gagwe o ka gare ga bothata bjo bogolo mabapi le ngwana yo wa go hloka tatagwe, a nama a utswa dithebele tša go neša pula le dipheta gomme a ba a ruta morwedi yoo wa gagwe go di somiša pele a tšhabela karolong ya ka borwa. Go ya ka tshedimošo yeo re e humanago ka bukeng ya Krige, Dzugudini o be a imišitšwe ke kgaetšedi ya gagwe. Lesogana leo ga se la ka la sepela le kgaetšedi ge e hudugela borwa, eupša, le ile la šala ka mošate moo le bego le letile go tla go ba Kgoši. Ge ele Dzugudini o tšhabile gae ka 'baka la go belega ngwana yoo wa go hloka tatagwe gomme a šalwa ke karolo ye nngwe ya setšhaba morago.
Mosadi fehla pitša
Krige yoo a feditšego mengwaga ye lesome a dira dinyakišišo setshabeng sa Balobedu ka mengwaga ya bo-lesome-senyane masometharo, o hlaloša gore go tlile bjang gore go be le mosadi wa mathomo wa go neša pula setšhabeng sa Balobedu: Go ya gona kua mengwageng ya bo lesomeseswai Kgoši Mugado yoo a bego a tšofetše, o ile a sebela morwedi wa gagwe Modjadji gore o tla ba kgošigadi ge a ka dira ngwana le yena. Gona moo o namile gwa agwa ntlo ye kgethwa gomme ngwana wa mošomane a belegwa. Ngwana yoo o namile a kgangwa, maikemišetšo ele go jabetša kgoši. Morago ga moo go belegilwe ngwana wa mosetsana yoo e bilego Modjadji wa bobedi, yoo Rider Haggard a theilego kanegelo ya gagwe ya "She".
Hlomphang badimo
Banna le basadi bjalweng bja morula/mokgope
Mosadi o šila mabele ka tšhilo le lwala
Morogo ka gare ga leselo
Modjadji wa pele o bušitše mengwaga ya go feta masomehlano moo a fetotšego dihlakahlakano tša magoši a pele ga gagwe go ba khutšo le katlego. Go kwagala gore le bahlabani ba Tšhaka wa setšhaba sa Ma-Zulu, ba be ba bapalela kgole le mošate wa gagwe. Yoo a bego a swanetše go obamelwa le ge a se a itlhama, o ile a tlwaelega ka go ba thoba dingwe melala le go tšhabja ke lehu (The Star: 1997/12/10). Tshedimošo ye ntši ka ga bo-Modjadji bao ba latetšego Kgošigadi Modjadji wa pele, ga re nayo dingwalong tša tshedimošo. Yeo re nago le yona ke ya Modjadji wa bohlano yoo e lego koko wa Modjadji wa Botshelela yoo a sa tšwago go bewa setulong maloba. Kgošigadi Mokope Modjadji wa bohlano, o kile a kopana le moporesitente wa peleng wa Afrika Borwa Mna. Nelson Mandela.
Megokgo go tšwa legodimong: Balobedu ba fa hlompho go mmino le dikoša tša setšo sa bona
Pula yeo e nelego bošego bja Labone la beke ye e fetilego kua mošateng wa Bolobedu o tsebegago ka Khetlhakong nageng ya Kgoši Modjadji ka phorobentsheng ya Limpopo, e be e se ya go tloša lenyora le tlala tše di bego di hlašetše naga ye. Go Balobedu e be e le seka sa tše di botse tšeo badudi ba naga ya ga Kgošigadi Modjadji ba tlago go itemogela tšona. Ka le le latelago Makobo Modjadji, setlogolo sa Kgošigadi Mokope Modjadji wa Bohlano yo a iketšego badimong ka kgwedi ya June ngwageng wa 2001, o be a tlo bewa setulong sa makgolo wa gagwe (koko wa gagwe). Setlogo sa kgošigadi wa botshelela ya setšhaba sa Balobedu se thoma morago dinakong tša Monamotapa ngwaga keteng ya bo lesomehlano.
E rile ge pula ya mesarasarane e na, ntle le go senya monyanya woo wa go bea kgošigadi, bontši bo ile bja phakiša bo gopola maatla le bokgoni bjo dikgošigadi tša Balobedu di nago le ona, maatla a go neša pula. Moletlo o ile wa šegofatšwa ke mookamedi mogolo wa kereke ya Zion Christian Church (ZCC) morena Barnabas Lekganyane. Moletlo o ile wa tsenelwa ke batho ba go tšwa kgole le kgauswi go akaretšwa le modulasetulo ya ntlo ya bogoši ka mo nageng, kgoši Phathekile Holomisa. Maaparankwe go tšwa kgole le kgwauswi a be a thiba letšatši mola modiro o ile wa sepedišwa ke Kgoši-kgolo ya setšhaba sa BaVenda, Kgoši Mphephu. Batlhomphegi ba bangwe moo meletlong e bile tonakgolo ya phorobentshe ya Limpopo morena Ngwako Ramatlhodi. Balobedu ba bontšhitše hlompho ya bona ka go opela le go bina mmino wa setšo ba feleletše ka moaparo wa bona wa setšo sa Balobedu. Go na le mosadi yo a ilego a ema a ntšha sereto, e le ge a reta kgošigadi. Kgošigadi Makobo Modjadji wa botshelela ke kgošigadi nnyane ka mengwaga e bile wa mathomo go setlogo sa setšhaba se go rutega. Moetapele wa Aforika Borwa wa maloba, Nelson Mandela o mo file monyetla wa go ithuta mošola wa mawatle, gore a tle a kgone go tseba go buša setšhaba se sa Balobedu ka tsebo ye e tseneletšego.
Khekhapa, moletlong wa go bea kgošigadi
Setlogo sa bogoši bja gaModjadji
Kgošigadi Modjadji le setšhaba sa gagwe ke ditlogolokhukhu tša setšhaba sa Balozwi ba Mbire kua Monomatapa go la Rhodesia ya maloba. Lehono naga ye e tsebega ka la Zimbabwe. Se e be e le setšhaba sa ka bogošing bja mošate wa karolo ya lebowa la Zimbabwe. Go ya mafelelong a ngwagakete wa bolesome hlano, e rile ge mošate wa bona o thoma go tekateka, badimo ba laela Dzugudini, morwedi wa Kgoši Tšhangamire go belega ngwana yo a tla bušago setšhaba seo sa Monomotapa. Dzugudini o ile a imišwa ke kgaetšedi ya gagwe gomme a belega ngwana wa mošimane, Makhaphele. Kgoši o ile a gapeletša go tseba gore tatago ngwana ke mang, efela Dzugudini a gana go tšwa ka taba. Mafelelong a gapeletšega go ngwaga ka ge a be a le ka tlase ga kgatelelo ye kgolo go tšwa go kgoši. O rile ge a ngwaga/tšhaba a tloga le dipheko tša go neša pula. Ka nako yeo setšhaba seo se be se tsebega gore ke sa Balozwi.
Ba ile ba fihla dithabeng tša Lwandali kua Soutpansberg ka ngwaga wa 1600. Makhapele o ile a bewa setulong sa bogoši, bjoo bo ilego bja fitišetšwa go morwa wa gagwe. O bušitše setšhaba sa kgauswi le noka ya Letaba moo setšhaba se se dulago gona le lehono. Go neša pula ga setšhaba se go bile gona go fihla ka pušo ya kgošigadi Mokoto. Kgošigadi o ile a thoma go belaediša ke go lwa ga maloko a lapa la bogoši ka nako yeo, a bile a tšhoga go re barwa ba gagwe ba be ba nyaka go mo tšeela bogoši. Go thibela tše ka moka o ile a senya morwedi wa gagwe, Maselekwane gomme a mo tshepiša bogoši le bohlale bja go neša pula. Maselekwane o ile a bowa madibeng ka ngwana wa mošemane, yoo hlokofetšego e sa le yo monnyane. O ile ba mmeleng leboelela gomme a belega ngwana wa mosetsana. Ka morago ga lehu la gagwe ngwageng wa 1800, morwa wa gagwe Malekutu a leka go tšea bogoši efela setšhaba sa gana nnang ya banyana ka gore yena o be a sa fiwa bohlale bja go neša pula. Ke ka fao Maselekwane a ilego a ba kgošigadi ya mathomo ya setšhaba se sa Balobedu gomme a fiwa leina la Modjadji I. Ya be ge a le mathomo a leloko la dikgošigadi tša Bolobedu tša mahlale a go neša pula.
Mathomong
Bapedi ba Mamone ka tlase ga boetapele bja Kgoši Mampuru Billy Sekwati, ba ile ba swara moletlo wa go gopola go bolawa ga moetapele wa bona, Kgoši Mapuru Sekwati. Sekwati o ile a bolawa ke maburu gammogo le kgoši ya Matebele, Kgoši Nyabela. Lebaka la go bolawa ga Sekwati e be e le ge a latofatšwa ka go bolaya ngwana wa rangwane 'a gagwe (Sekhukhune I) ge a be a mo ganela ka bogoši bja gagwe. Moletlo o bile ka di 25 January 2003.
Go ya ka babina noko ba Mamone, tabakgolo ke gore setšhaba se thomile go ja di sa wele ka gore le lehono ga ba tsebe gore marapo yo motswadi wa bona a kae. Bona ge ba laodiša ka botlalo, ba re Mampuru ke ngwana wa Malekutu. Malekutu ke ngwana wa kgoši Thulare. Ba hlaloša ka gore Mampuru yena ke ngwana wa Malekutu. Ka bokopana, gora gore kgošikgolo ya Bapedi ke Mampuru.
Ba ba di dutšego kgauswi ba re Mampuru o ile a belegwa e ele tšhiwana gomme a godišwa ke rangwane 'a gagwe Sekwati. Ka morago ga lehu la Sekwati, Mampuru o ile a tsena mathateng ka ge ba lapa la rangwane 'a gagwe ba ile ba gana go mo fa tša gagwe (bogoši bjo bo mo lebanego). Mampuru o ile a thoma go lwa le morwa wa Sekwati e lego Sekhukhune 1 go fihlela a mmolaya. Ka ge maburu a be a nyaka naga yeo ya Bapedi ba thoma go nyakana le Mampuru gore ba mo swarele go bolaya ngwana 'bo. Mampuru o ile a tšhaba a tsena metse le metsana e le ge a leka go itšhireletša kgahlanong le maburu ao a bego a mo nyaka. Mafelelong o ile a ikhwetša a fihlile setšhabeng sa Matebele seo se bego se bušwa ke kgoši Nyabele. Nyabele o ile a amogela Mampuru gwa se be le bothata.
Maburu ka go kwa gore Mampuru o tšhabetše go kgoši Nyabele, ba thoma go mo nyakela gona moo Matebeleng. Ba ile ba nyaka Mampuru go fihlela marumo a bona a imela Bapedi le Matebele. Ge ba botšiša Nyabele gore Mampuru o kae, Nyabele o be a no fela a re "ke mo fihlile ka mo mpeng yaka". Ka thokong ye nngwe o be a šupa gore ba swanetše ba bolaya yena (Nyabele) gore ba hwetše Mampuru. Mafelelong Mampuru le Nyabele ba ile ba swarwa ba išwa moo le lehono go tsebjago ke baswari ba bona fela.
Ka ge letlalo la motho le sa bapolelwe fase, Bapedi ba Mamone le bona ba re ba ka se bo pate fihlela ba hwetša marapo a Mampuru. Ka thokong ye nngwe Matebele le bona ba re ba nyaka go tseba gore kgoši ya bona Nyabele o bolokilwe kae. Bapedi ba re Moletlo wo wa sello ke wa go tsošološa boipiletšo bja bona go mmušo, mekgahlo ya dipolotiki, mekgahlo ye e se bego ya mmušo, batho ka moka gore bona ba sa le mo sellong se segolo-sello sa go nyaka Mampuru.
Mampuru ga a lebalege setšhabeng sa gagwe ka gore ke motho wa mathomo go bolawa ke maburu ge go thongwa Transvaal ya maloba. Yena o bolaetšwe gore o bolaile Sekhukhune 1 ge a be a mo gana ka bogoši le gore ao be a gana go fa maburu naga. Potšišo ye e lego megopolong ya setšhaba sa Mamone ke gore a naa o gona yo a kago lebala mogale wa go swana le Mampuru?
Ge ba tšwela pele ba re ka letšatši leo Mampuru le Nyabele ba swerwego ka lona, ba šetšwe morago ke Phahlane, Maleu le ba bangwe. Maleu o ile a gopola gore mohlomongwe Matebele a rekišitše kgoši ya gagwe go maburu. O ile a bolaya Matebele a mararo ka theko ya lerumo. Maburu le ona a ile a thuntšha Maleu gomme a hlokofala le semetsing. Ge morwa wa gagwe Tomane a botšiša gore Maleu o kae, o ile a bontšhwa madi a tatagwe mo a tšhologilego ntshe. Maburu a ile a tšea Mampuru le Nyabele a ba iša Tshwane moo go thwego ba ile ba ba bolaya. Tomane le mogolo wa gagwe ba ile ba tloga Matebeleng ba ya ka thokong ya Moloto.
Go ya ga Mampuru go Nyabele go ile gwa hlola segwera se segolo gare ga Bapedi le Matebele. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moletlo wo o thuša go tsošološa segwera magareng ga ditšhaba tše ka bobedi bja tšona. Ba re gape moletlo o o šomišwa go leboga Matebele ge a ile a ba lotela motswadi wa bona ka nako ya mathata.
Le ge ba sa nyaka marapo a mokgalabje yoo, bontši bo dumela gore ditlogolwana tša mahodu ao a utswitšego marapo a Mampuru le Nyabele di sa le gona. Ba re di swanetše go tseba gore marapo a bakgalabje bao a fihlilwe kae. Ba re ba lapile go kopana ngwaga ka ngwaga ka sello se tee. Ba re ge go pala gore mabu ao a hwetšagale goba ba bagolo ba ye bosberad ya sephiri gore ba yo nyakišiša gore marapo ao a kae. Seboledi se sengwe, moetapele wa mokgahlo o o tsebegago ka Mapogo a Mathamaga Montle Magolego, o dirile boipiletšo bja gore ge go pala Bapedi ba swanetše ba je ka mohlagare o tee (ba bitše mangaka gore a fahlolle setšhaba se sa ga Thulare nngalabeng ye ya taba).
South African Reparations Movement (SARM) yona e re bao ba tsebago gore marapo a Mampuru le Nyabele a kae, ga ba tšwelela go setšhaba se sa noko. SARM e re gona le dinokwane tšeo di ganago ka nnete. Yona e re e tla thuša go nyakišiša makgabopukung a dinaga tša bodikela. SARM e re ge motho a sentše setšhabeng, o a nyakwa o a swarwa gomme a išwa mošate go otliwa, ka ge a sentše. SARM e re Mampuru le Nyabele ba bolailwe ke dinokwane tšeo di swanetšego go otliwa dikgorotshekong tše di lego gona ka mo Afrika Borwa. Gona moo meletlong go be gona le dihlopha tša mmino wa setšo.
Lehono setšhaba sa Mamone se etilwe pele ke kgoši kgolo Mampuru Billy Sekwati. Ba sa ikana ka noko e bile ba sa ikgantšha ka setšo sa bona. Se se bonagala ka hlompho ye setšhaba se e fago kgoši ya bona. Ke tšeo tša ka Maroteng a Mamone.
Mathomong
Batlokwa le bona bjalo ka tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba ikgantšha ka setlogo le setšo sa bona. Methopo e laetša gore Batlokwa ba tšwa bogareng bja Afrika. Setšhaba sa Batlokwa se phatlaletše kudu mo e lego gore le dinageng di swana le bo-Zambia ba a hwetšagala le ge e le gore tšhoši e khwibidu (makgowa) a ba bitša gore ke Batoka. Go tleng ga bona ka Afrika Borwa, ba tshetše noka ya Bepe (Limpopo) ba eteletše pele ke baetapele ba madira ka ge bogoši bja bona bo feletše tseleng. Le gona bjalo Batlokwa ba tsene fase ba a nyakišiša ditaba ka moka tšeo di se nago dikarabo ka se sebaka. Batlokwa ba dutše nageng ya ga Sekhukhune le ge ba sa hlwe ba sa gopola gore ke mengwageng e fe ka ge e le bogolo-tala mola go bago bjalo. Go tlogeng moo ba ile thabeng tša ga mogale (Magaliesburg). Gona moo ya ba gona ba thomile go tsošološa bogoši bja bjona. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moetapele wa bona e be e le Tabane ka yona nako yeo. Tabane o ile a buša le mosadi wa mokgatla yoo leina la gagwe go thwego ke Mmathulare.
Kgoši Tabane o latetšwe ke Kgwadi yoo Batlokwa ka moka ba tsebago gore ke yena tatago bona, kudu ka mo Afrika Borwa. Seo ga se re gore ke yena a tlhotšego setšhaba se, e no ba gore ke yena kgoši ya mathomo ya Batlokwa ba ba lego ka mo Afrika Borwa, yoo a ilego a ba le maatla kudu. Kgwadi o bušitše ge ba le thabeng tša ga Mogale gomme a latelwa ke morwa wa gagwe yo ba rego ke Sehukhune I. Sekhukhune a latelwa ke Mogweše gomme ka morago go latetše Sekhukhune II. Sekhukhune II o latetšwe ke Mokgalaka gomme ka morago ya ba Molefe. Molefe o latetšwe ke Molatodi ka morago Tshwaane a latela. Go ya ka methopo ya kgauswi, Batlokwa ba rile ge ba tloga mo thabeng tša ga Mogale bale ka thokong ya Hiddelburg. Gona moo (Hiddelburg) go kwagala gore le mašupi a bona a sa bonagala. Go tloga moo, go kwagala gore le ka thokong ya Swatsing le gona ba tsene. Ba fihlile le Standerton, Wakerstroom, bjalo bjalo.
Batlokwa ba rile ge bale gare ga Wakerstroom le Standerton, ba bangwe ba a kgaoga go thoma seripa sa Batlokwa bao lehono re rego ke ba Machaka. E be e se bona ba mathomo go kgaoga. Ba rile ge ba tloga thabeng tša Mogale kua Tshwane gwa kgaoga ba bangwe ba Ga-Matlapeng. Ba Ga-Matlapeng ba ile ba sepelela ka thokong tša bodikela go fihla ge ba tsenela ka nageng ya Botswana. Go dumelwa gore ke bona ba thomilego go dula Gaborone e bile le mošate wa bona e bile lehono ke mošate wa ga Mmangwato. Ge ba tloga moo ke ge Batlokwa ba bantši ba le ka tlase ga ba Ga-Tsotetsi. Ba ba dutšego Botlokwa lehono ba tlogile e le masogana le makgarebe ba le ka tlase ga boetapele bja Masenyane. Ga go tsebege gore o feletše kae. Go bonala ba ile go tloga Standerton ba fetela thokong ya Modimolle. Potšišo e be e le gore 'a naa ge masogana ao le makgarebe a tloga a šia bakgalabje ba be ba gopotše eng dikgopolong tša bona. Ba bangwe bare o ka re be ba sa ipshine mola bontši go gopola gore o ka re ba be gapeletšega go tloga gore ba boele mo setšhaba sa bona se tšwago gona.
Ka fase ga Masenyane, yo go sa tsebego motho gore a ka be a ithobaletše boroko bjo bogolo a etla kae, ba rile ge ba fihla lebowa ba dula lefelong le ba rego ke Mogoto. Lehono Mogoto e bitšwa Zebediela. Mehleng ya ge ba le Mogoto o ka re ba be ba le ka tlase ga Kgoši Mosima. Ke yena a tumilego kudu ka maatla mo e le go gore Motlokwa yo mongwe le yo mongwe wa ka mošate wa ga Kgoši Machaka, o re ge a ihlaloša a fela a re ke yena 'sem angmang wa Mosima'. Go tloga Mogoto ba ile ba sepelela thokong ya Ga-Modjadji mo ba dutšego ka bohlabela bja Duiwelskloof mo ba rego ke Bodupe. Go tloga Bodupe ge ba be ba le ka tlase ga pušo ya Kgoši Khunwana, yo ilego a tshela noka ya Bepe gape a be a bowa. Gona le ba bangwe Batlokwa bao ba tšwago Ga-Machaka ba ya go la Rhodesia ya maloba (Zimbabwe). Re tšea gore ke bona ba setšego morago ka gore, ge ba dutše ba sepela go be go na le bao ba bego ba sa nyake go tšwela pele ka leeto.
Kgoši Khunwana ke yena a tšerego legato la Mosima. O ile a ba le bana bašemane e lego Chaka le Matome bao e bego e le bana ba go belegwa ke mmago setšhaba. Khunwana o rile go hlokofala, ka tlase ga Chaka, ke ge Batlokwa ba dula Morebeng ka thokong ya Soekmekaar e bile ba dula le mehlobo ye mengwe go swana le ba ga Raphahlela. Ba Ga-Raphahlela ba ile ba bušwa ke Batlokwa go fihlile mmušo wa maloba wa kgethologanyo (Apartheid) o hloma makgotlapuso a ditshaba (Tribal Authorities) mengwageng ya bo sekete makgolo-senyane le metšo e masometshela . Kgoši Chaka o ile a ba le bana le mosadi yo mogolo. Mosadi yo mogolo o ile a ba le bana ba babedi e bego e le Mabeba le wa mosetsana yoo a ilego a bitšwa Maebana. Mokadikwa. Mabeba a tšea legato la tatagwe Chaka. Mabeba o rile ge a dutše a buša le yena a ba le morwa yoo leina la gagwe e lego Tsherane. Ka nako ye Mabeba a iketšego badimong ka yona Tsherane e be e tloga e le ngwana kudu. Ka lebaka leo a nama a swarelwa setulo ke rangwane wa gagwe Mokadikwa. Mogolo wa Mokadikwa e lego Pheya o be a setše a ithobaletše ka nako yeo. Tsherane a ba le ngwana Kgwadu (Kgwadi) yo Batlokwa ba Machaka ba itumišago kudu ka yena. Ke gore ka mantšu a mangwe ke Kgadu II. Kgwadu I ke yola a phetšego ge ba sale kua thabeng tša Ga-Mogale. Kgwadu yena o ile a bolawa dintweng ke ba Moletji. Efela ge a tloga o be a na le malapa a mantši a basadi ba ba gagwe. Ngwana a bego a swanetše a tšere legato la gagwe e be e le Lešweni. Go hlokofala ga Lešweni ga go tsebje ke motho le gona bjalo. Ba no e tšea go re a ka be a bolailwe ka gore ga se a ka a kgona go buša.
Ka gore Batlokwa ba be ba setše ba thomile go nyala kua ga Raphahlela, mosadi wa mathomo wa Kgwadu yoo ba bego ba re ke Fedile o be a nyetšwe go tšwa Ga-Raphahlela. Fedile ba ile ba bona gore ka ge monna wa gagwe a hlokofetše ba kgetha monna wa ntlo ye nngwe gore a tle a belegiše Fedile kgoši. Monna wa gona ya ba Mosima II. Mosima II o ile a ba le megabaru kudu a fapana le mamogolo wa gagwe Fedile. Mokgekolo yoo a ba a tšhabela Moletlane. Le ge a be a tšhabile o be a fela a etela ka ge e le gore le ge ba be ba kgaogane e be e sale maloko. Mokgekolo yoo o ile a romela Matebele ao a ilego go fihla yena Mosima a bolaya a mangwe a Matebele ao le ge e le gore o ile a hloka mahlatse ka ge o (Mosima II) ile a tšewa le mosadi wa gagwe ba ya go bolaelwa Maune. Ka morago ga polao yeo ke ge mokgekolo Fedile a bowa. O ile a buša lebaka le letelele ge a bona gore a ka se sa kgona, ke ge a kgetha yo mongwe wa ntlo ya ka mošate gore a buše. Monna yoo ile ya ba Molamo. Molamo e be e sale motho yo moswa kudu ka maatla. Molamo o ile a dirwa kgoši e se bego ya go swarela. Molamo o ile a buša ka morwedi wa Mabeba. O be a nyetše ka ntlong tše dingwe tša bo rangwane 'a gagwe. O be a nyetše Mainabela 'a Mabeba. Molamo o rile pele a e ba le ngwana, gwa ba le monna yo mongwe wa ka mošate le yena a nyaka boetapele. Leina la gagwe e be e le Ngwako 'a Marema. Ngwako o bontšha o be a kwana kudu le maburu a Soekmekaar. Gona moo go ile gwa bale monna yo mongwe wa leburu yoo a ilego a mo romela gore a mmolaele Molamo ka sethunya. Monna yoo o ile a phetha ka wona mokgwa woo.
Molamo o ithobaletše a sena ngwana. Batlokwa ba itia dihlogo e le ge ba kgetha yo mongwe gore e be moetapele. Ba kgethile mokgalabje Motlalagohle e lego yo mongwe wa ntlo tša Kgwadu. Motlalaohle o be a setše a nyetše ka Ga-Mathole mosadi wa gagwe ba re ke Motswapo. Mosadi yo o be a tumile ka gore ke Motswapo 'a Mathole. Bana ba bona e be e setše e le Masenyane. Masenyane o ile a tuma Botlokwa ka leina le Poledi. Moratho wa Masenyane e bile Mokwedi, yo mongwe e bile Makwete. Kgaetšedi ya bona e be e le Šako. Bjalo yo Motswapo ge a nyalwa ke Kgoši Motlalaohle o tlile le dithebele tša gabo tša go neša pula. Motswapo o ile a tšea dithebele tšeo a di fa morwedi wa gagwe e le go Šako. Yena o ile a di šomiša go fihla a hlokofala. Ge e ele bana ba gagwe bona ga se ba ka ba di šomiša le gona bjale go kwala gore di fihlilwe mafarong kua Mangatane. Ka ntle le ntlo ya bo Masenyane go bile dintlo tše dingwe tša kgoši Motlalagohle. Ka mo go bilego le masogana a go swana le bo Mokoto le bo Rampo.
Motlalaohle o rile ge a dutše a buša Ngwako a rotoša hlogo gape (o sa baka boetapele). Ke ge Batlokwa ba setše ba dutše Mphakane. Mphakane ba dutše ba tlišwa ke kgoši Kgwadu ge ba tloga Mabjaneng. Ngwako yena o be a sale Mabjaneng. Ge a bona gore maano a go bolaya Motlalaohle a tla folotša, ke ge a bitša maburu gore ba mmolaele yena. Maburu a ya a phetha taelo yeo ya Ngwako. Ngwako a tloga Mabjaneng a tlo ipea kgoši Mphakane. Bjalo bakgomana ba mošate ba mo tšhaba. Gona mo go be go na le banna ba bangwe ba bogale go swana le Motšila wa Pheega. E be e le yo mongwe wa baetapele ba madira. Taba ye ya go fela ga bakgomana ba mošate e ile ya tshwenya mokgalabje Motšila kudu ka gore go bolailwe Molamo yo e bego e le mogwera wa gagwe. Bakgalabje ba nagana gore mokgalabje yo Ngwako o swanetše a tlošwe setšhabeng. Ba mo dira setlaela ba re mo go yena ka gore ke mo ke yena kgoši ba yo mo tsebiša maburu ka bogoši bja gagwe. Ngwako e be e le mogale wa go hloka bohlale.
Bo Mamafa ba tsogela Leolo go iphihla ka mahlakeng gore ge a tlo feta ba loge maano a go mo tloša tšatšing. Ge ba fihla ka moo Motšila a itira o ka re o lapile kudu gomme ge ba swanetše ba beye dihlabani tša bona gore ba yo nwa meetse Motšila a re yena o tla ba latela. Ngwako wa Marema o bolailwe a sa khunama ka moo go nwa meetse. Ba nama ba kgetha mokgalabje Mosima gore a tšee setulo sa bogoši ka morago ga Motlalaohle. Mosima o ile a gana gomme bakgomana ba re ka gore mokgomana yo mogolo o gana boetapele, ba re gape felo mo ba dirile molato ka gore e bile ba bolaile mogwera o mogolo wa maburu. Ke ge Batlokwa ba tloga ba e ya Mamone ga Sekwati. Ba ile Mamone ba le ka tlase ga Motšila yo a hlokofaletšego gona moo lefaseng la Bapedi. Gona moo ngwana Mabeba Mainamela, mogatša kgoši Molamo a buša. A thuša ke monna wa ga Machaka yoo a bego a tsebega ka gore ke Matome Matšhaba Machaka. Ba rile ge ba dutše gona moo mokgekolo yoo a tla a ba le ngwana ba mmitša gore ke Letheba.
Ba kgethile ngwana wa Motlalaohle yo mmagwe e lego Motswapo. Ba nama ba kgetha yo mongwe wa ka mošate yo a ka bušago. Gona moo gwa nama gwa ba le yo mongwe le yena a baka boetapele yena a tšhelela Letheba mpholo ka dijong. Leina la gagwe e be e le Mokoto. Ge Batlokwa ba tlo tseba gore ke mang, ke ge a tšhabela ka thokong ya Ga-Matlala. Batlokwa ba se ke ba mo lata moo ka gore kgoši Matlala e be e le mogwera yo mogolo wa kgoši Kgwadu. Ba (Batlokwa) ba ile ba romela masogana a ga Sekhukhune gore ba ye Ga-Matlala go yo bolaya Mokoto. Ba a bowa ba bega gore ba phethile.
Mengwaga ge e dutše e feta kgoši Poledi le yena o a tšofala bjalo ba ntlo tše dingwe go swana le bo Rampo, moratho wa Mokoto o be a sa lebanwa ke boetapele ka lebaka la gore o be a setše a le kgojana le setšo sa gabo, a ithutetše boruti kua Moretele. Ka gore ke mo ntlo ya mošate ga e na moetapele, go swanetše gore go tšewe mmago setšhaba. Ba ile ga Raphahlela go yo nyaka mosadi. Ge kgoši a hlokofala ke ge ka mošate go setše go na le masogana a mebedi le mosetsana o tee. Ngwana yoo wa kgoši Puledi a bego a swanetše gore a buše e bile Kgaragara, moratho wa gagwe wa monna ya ba Mamotshana kgaetšedi ya bona e le Masemadi. Go hlokofaleng ga Puledi ka 1925, Kgarara e be e sale moswa kudu. Kgarara o ile a swarelwa ke rangwane 'a gwe. Ke gore a swarelwa ke Matome Jonathan Machaka. Kgarara o ile mola mabaka a lokile a swanetše gore a dule setulong sa bogoši ka 1928, Jonathan a gana go se fologa a re le yena ke bja gagwe. Gona moo diphapano tša ba gona gwa tsoga ntwa ye e tumilego ka gore ke Mvumo le Mohleko.
Ba ga Mvumo ke bo magana go bušwa. Ntwa yeo e ile ya tsenwa le ke makgowa ke ge Jonathan, Lefokwana le Malebogo ba phatlalatšwa. Ba bangwe ba išitšwe Rustenburg le ga Mosehla mola Jonathan yena go kwagala gore o išitšwe motse Kapa. Magoši a be go a buša Botlokwa e be e le a go swarela ka ntle le Kgarara yoo e bego e le kgoši ya nnete ya Batlokwa e se bego moswaredi. Kgarara o rile go hlokofala Mamotshana a nama a swarela bana ba mogolo wa gagwe ka ge e be e sale bana. Setlogo sa Batlokwa ga se felela mo, ka fao re tlile go tlaleletša tshedimošo ye re e kgobokeditšego. Tshedimošo ye nngwe ka Batlokwa e tla latela.
Mathomong
Naga yeo e tsebegago ka la gaMamabolo e dikilomitara tše e ka bago tše masometharohlano bohlabela bja tropokgolo ya Polokwane, kgauswi le moo go lego Yunibesithi ya Leboa lehono. Dikolobe, bjalo ka ge batho ba ga Mamabolo ba bitšwa, ke ba polelo-semmotwana ya sehlopha sa leboa bohlabela ya Sesotho sa Leboa ka gare ga mellwane ya naga-legae ya Lebowa la peleng yeo ga bjale e lego seripa sa Profense ya Limpopo ka go Afrika-Borwa ye ntshwa. Naga ya gaMamabolo e na le Bathobaso ba mmalwa bao ba nago le dipolasa gomme e na le palomoka ya 1144 ca 1 (4933 morgen).
Naga ya gaMamabolo e arotšwe ka dipušoselete tše pedi, ye nngwe le ye nngwe e ikeme ka boyona, ka fase ga kgoši ya yona. Setšhaba sa go tsebja ka la Sekwala (Segopje) se dutše ka thokong ya leboa (se akaretša lefelo leo e ka bago 1900 morgen). Setšhaba sa Mankweng goba Mamabolo' a Thaba 2 se dutše ka borwa (se dutše lefelong la go ka ba 3000 morgen).
Kolobe ya naga
Tsela ya Polokwane-Houtbosdorp, yeo e sepelago go tšwa bodikela go ya bohlabela e šomišwa bjalo ka mollwane wa go kgaoganya ditšhaba tše tše pedi. Le ge e le gore go na le mollwane woo o ba kgaogantšhago, go sa na le metsana ye mengwe yeo e lego ka borwa bja tsela ye, yeo Sekwala a rego e wela ka fase ga pušo ya gagwe mola ye mengwe e le ka leboa la tsela gomme Mankweng a re e wela ka fase ga pušo ya gagwe.
Go tšwa ka diripa tše pedi ga setšhaba sa gaMamabolo go hlagile mengwageng ya bo 1960 le 1970 ka lebaka la diphapano tšeo di bilego gona ka gare ga setšhaba gomme mafelelong di dirilego gore setšhaba se tšwe diripa tše pedi. Seripa sa gaSekwala se ile sa swanelwa ke go tšhaba gomme moragonyana sa dula Kgokong sa ipuša. Go no swana le Bathobaso ka moka ba Borwabohlabela, ba gaMamabolo ke ditlogolwana tša setšhaba se segolo se se hudugilego go tšwa Letsheng le legolo la Bogare-bja-Afrika ka ngwaga wa 1450. Ka kakaretšo re kare, Mamabolo ke setlogolo sa Bavenda le gona, Balobedu bao ba anago nabo kolobe (ya naga).
Peakanyo-leswa ya histori ya gaMamabolo e tloga e le bothata ka lebaka hlokego ya bopaki bja go bolelwa ka molomo bja setšo sa bona sa kgalekgale nakong ya ge maswika a sa le boleta. Go itaetša lebaka le le hlolago se e le gore, ka kakaretšo batho ba ka kgona go gopola ditiragalo tša histori tša lebaka la mengwaga ye kgolo ka ntle le mathata. Go feta nako yeo, tshedimošo e ba yeo e onetšego ebile ga e sa tshepiša/tshepega ka lebaka la dikgopolo tšeo di pateletšegilego. Ye nngwe ya tshedimošo thutwaneng ye e hweditšwe go tšwa go dikošana tša theto, dinonwaneng, dikanegelong le mehuteng ye mengwe ya dikanegelo tša setšo. Go kokota ga Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo go tsošološitše tsebo ya go bala yeo e dirilego gore go be le setšo sa go boloka dingwalwa tša mabapi le history yeo e diregago lebakeng leo, yeo e bilego le seabe se segolo sa go ngwalwa ga histori ya gaMmabolo.
Maikemišetšo a taodišo ye a magolo ke go bopaganya le go beakanya ka tshwanelo diripana-ripana ka moka tša tshedimošo malebana le histori ya setšhaba sa gaMamabolo.
Go tloga mathomong go ya Bjatladi
Setšhaba sa gaMamabolo ke batho bao ba bolelago Sesotho sa Leboa, seo e lego seripa sa sehlopha sa setšo sa borwa-bohlabela seo Bathobaso ba Afrika-Borwa ka moka ba welago ka fase ga sona. Basotho, Banguni, Batsonga, le Bavenda ka moka ba wela ka fase ga kgoro e tee ya setšo ya borwa-bohlabela. Bohlatse ka moka bjo bo lego gona bo laetša gore Bathobaso ba borwa-bohlabela ba hudugetše thokong ya borwa go tšwa seleteng sa Letsheng le legolo la bogareng bja Afrika ngwagakgolong ye mehlano ya go feta ka bo 1450. Khudugo yeo e tšere lebaka le letelele e diragala mengwaga ya go latelana. Go itaetša khudugo ya Basotho e diregile pele ga ya Banguni.
Go tloga Bogareng bja Afrika, Bathobaso ba borwa-bohlabela ba ile ba ya nageng yeo e tsebegago ka la Zimbabwe (Bokgalaka) lehono. Ka mmolelo le ka setšo dilo di ile tša thoma go širegela go ya setšong sa Marhodesia. Bokgalaka badimo ba batho ba gaMamabolo e be e le Bavenda bao ba bego ba bolela polelo ya seKaranga. Ke ka baka leo Basotho bao ba dulago thokong tša leboa la noka ya Lepelle (go akaretšwa le batho ba gaMamabolo) ba bitšwa Bakgalaka, yeo e hlalošwago bjalo ka Karanga ke bao ba dulago borwa. Se mohlomongwe se hlaloša gore segalo sa bona sa polelo ya Sesotho se swana le sa batho ba Zimbabwe. Ka bomadimabe lefelo leo e lego legae la badimo tikologong ye le timeletše ka tšhirego.
Go tloga Zimbabwe Bavenda ba hudugetše thokong ya borwa go tshela noka ya Limpopo gomme ba hloma lefelo la bodulo dithabeng tša Soutpansberg lefelong leo le lehono le sa tsebjago ka Nzhelele. Ka melapong ya Nzhelele se sengwe sa dihlopha tša Bavenda seo se tsebjago ka la Balobedu, se ile sa dula kgauswi le mmoto wa Tshavalovhedzi woo o theeletšwego ka bona. Setšhaba sa gaMamabolo se hlolegile gona go tšwa go Balobedu. Ka fao go ya ka Van Warmelo, morafe wa dikolobe wa gaMamabolo ke wa lešika le tee le ba gaModjadji (Balobedu).
BBalobedu le ba gaMamabolo ba tlogile Nzhelele ba leba Borwa kgalekgale. Kgauswi le moo go tsebjago ka Modjadji lehono, gwa ba le karogano moo sehlopha se sennyane sa gaMamabolo se ilego sa tlogela Balobedu. Morago ga moo setšhaba sa Kgošigadi Modjadji, yoo a tsebjago ka go neša pula, se ile sa arogana go ya pele. Se se tlišitše go ba gona ga ditšhabana tše bjalo ka ba gaSekgopo, ba gaMamaila, ba gaMoila, ba gaMohokoni le ba gaRakwadi. Ditšhaba tše ka moka moeno wa bona ke kolobe (ya naga)
Ka nako ya khudugo go tšwa bogareng bja Afrika, setšhaba sa Bathobaso ba borwa-bohlabela se ile sa arogana sa tšwa diraipanaripana tše nnyane. Basotho ba ile ba napa ba hudugela ditikologong tša sehlabeng sa Borwa bja Afrika moo ba sa lego gona le lehono.Khudugo ya bona e swanetše go ba e be e laolwa ke go ba gona ga phulo ya diruiwa tša bona, naga yeo ba ka lemago mašemo go yona, le tšhireletšego dikotsing tše bjalo ka malwetši le ditšhošetšo tša dihlopha tšeo di phenkgišana le bona. Go itaetša batho ba be ba bolawa ke tlala ka ge bahlokašopeng ba be ba phela ka molawana wa 'phologo ya baa maatla'.
Morafe wa Basotho o ile wa phatlalala le bogolo bja naga gomme ka lebaka la go ikgetha ka lefelo go akaretšwa le mabaka a histori gammogo le karogano ya polelo, mabaka a leago le a theknolotši, gwa direga gore se arogane ka diripa tše tharo. Diripa tše kgolo ke Sesotho sa Borwa (sa Lesotho, Qwaqwa le dinagamabapi), Sesotho sa bodikela goba Setswana sa Botswana le Bophuthatswana le Sesotho sa Leboa goba Sesotho sa Transvaal sa Leboa. Morafe wa gaMamabolo ke wa sehlopha sa mafelelo.
Ka gare ga Sesotho sa Transvaal go na le merafe ye e latelago. Go leba thokong tša bohlabela go na le: Kutswe, Pulana le Pai; leboa-bohlabela go na le Lobedu, Mamabolo, Phalaborwa gomme ye mengwe merafe ye mennyane ya Lowveld ke ye bjalo ka Letswalo, Mogoboya, le Mametja yeo e laetšago tswalano ya Lobedu le Venda; sehlopha sa bogareng ke seo se tsebjago ka Pedi, Kwena, Roka le Tau gomme ka leboa go na le Birwa, Tlokwa le Kgaga.
Go šetše go laeditšwe gore setšhaba sa gaMamabolo se tšwa setšhabeng sa Balobedu seo se lego gaModjadji. Go dumelwa gore ba tlogile gaModjadji ngwagakgolong ye mene ya go feta. Ke fela tlala le megabaru ya pako ya boetapele tšeo di dirilego gore go be karogano ye. Setšhaba sa gaMamabolo se tlogetše lešika le bana babobona go ya thokong tša borwa se etilwe pele ke mogale wa go tuma yo a tsebjago ka la Manamela gomme ba yo itulela Leshitele (borwa-bohlabela bja lefelo leo gabjale le tsebjago ka la Tzaneen).
Go ka no phethwa ka la gore go tloga mola setšhaba sa gaMamabolo se ikaroganyago go sa Balobedu, e bile setlwaelo matšatšing ona ao gore bogoši bo kgethwa ke motho yo e lego mogale wa go tuma setšhabeng. Ka ge mehleng yeo bogale le tumo-ya-ntwa di be di tšewa go ba bokgabani, mohlabani yo bjalo ka Manamela o be a ka ba le bathekgi ba bantši gomme mafelelong a ikgapela maatla a itira morena. Ge ba sa ikgapele maatla ba ka ngwega le dihlophana tšeo ba ka rego go fihla pele ba itira marena a tšona. Merafe ye mebjalo ya go hlongwa ke bahlabani ba go tuma e ka bitšwa dipušo tša bakgomana warrior aristocracies ????
Tswalo ya Ntlo ya Mamabolo
Go swanetše go gopolwe gore go ba go fihla gabjale, ba gaMamabolo ga se ba ka ba bitšwa ka leina. E be e no ba fela seripa sa setšhaba seo se hudugilego go tšwa Zimbabwe go ya Nzhelele (Venda) moo ba ilego ba ba seripa sa sehlopha seo se tšwago setšhabeng sa Balobedu.
E bile ka morago ga go ikaroganya go Balobedu moo ba ilego ba thoma go šomiša le go amogela leina la Mamabolo. Go kwagala gore leina leo le tšwa go lentšu le 'lebollo' leo le hlalošago gore koma. Seo se ra gore batho ba gaMamabolo go tloga mohlang woo ba ile ba thoma go tsebega bjalo ka batho bao ba bollago.
Setšhaba sa gaMamabolo se dutše nako ye teletšana Letshitele. Ga go tsebege gabotse ka ga boetapele bja Manamela setšhabeng se. Seo se tsebegago ke fela gore Seolwana o ile a ba kgoši ya setšhaba sa gaMamabolo ka nako ya ge ba dula Letshitele. Ka bomadimabe, ga go hlake gabotse gore o ile a latelwa ke mang bogošing bja gagwe ka ntle le taba ya gore mosadi wa gagwe e lego Mamabuduša o ile a eta setšhaba pele morago ga lehu la gagwe. Go kwagala gape gore Sekwala, Ramohwibidu le Mamohlaume e bile a mangwe a magoši ao a bušitšego setšhaba se šokeng. Go tšwa segalong sa sereto sa bona 'Mamabolo'a Seolwana sa mmataladi sekgopa banna matolo' go itaetša o kare ga se gwa ka gwa ba le kgoši ye nngwe yeo e ka bego e bušitše pele ga Seolwana. Ka fao Seolwana a ka tšewa go ba yena mohlomi le tatago Ntlo ya ba gaMamabolo.
Magareng ga diputswa tša gaMamabolo, go na le tumelo ya gore Mamabuduša yoo a ilego a eta setšhaba pele morago ga lehu la monna wa gawe, o be a na le bokgoni le sebete go feta banna ba ntši. Go tšwa seretong sa gagwe 'Mamabuduša ka tšatši mola bangwe ba buduša ka pula' go tloga go itaetša gore e be ele molemi yo a šomago ka thata yoo a ka bago le puno e kaone le ge pula e be e sa ne ka tshwanelo.
Nakong ya ge ba le Letshitele, setšhaba sa gaMamabolo se be se sa ikwe se bolokegile ka ge se be se sa le kgauswi le Balobedu. Ka ge ba se ba kgaogana le bona ka moya wo mobotse (khutšo), ka fase ga boetapele bja bokgoni bja Mamabuša, setšhaba se ile sa kwana gore se hudugele pele thokong ya bohlabela. Histori ya ba gaMamabolo e re Mamabuduša o ile a makatša balatedi ba gagwe ka go loga seroto se segolo seo ka go sona a ilego a lokela bana ba gagwe ba bane. O ile a ba rwala hlogong leetong la bona ka moka. O be a tshwenyegile kudu ka polokego ya bona ka ge ba ile go sepela šokeng.
Setšhaba sa gaMamabolo se tshetše dinoka tše ntši sa ba sa phara dithaba go fihlela se fihla lefelong leo le tsebegago ka Seepe. Ka seLobedu lefelo leo le bitšwa Kheepe gomme lentšu leo le ra gore 'selepe'. Seepe sa go rema. Basadi ba gaMamabolo ba mengwageng yela ya peleng ba be ba dumedišana le go retana ka gore 'Mma Seepe sa go rema'. Mmolelwana wo o be o dirišwa go tlotla Seepe, e lego lengwe la mafelo a tlholego ya bona.
Go tloga Seepe setšhaba se ile sa hudugela gape thokong ya bohlabela lefelong leo le bitšwago Tlokwe. Khudugelo ya bona go ya Tlokwe e ile ya tliša mohlako le mathata go bona. Setšhaba se sa Dikolobe se ile sa welwa ke leuba la malaria leo le ilego la nyaka le ba feditše ta! Setšhaba se ile sa ba kgakanegong le tlalelong ye šoro, sa nyama sa šulafalelwa. Nakong ya ge ba le Tlokwe, setšhaba se ile sa itekola ka lefša, gomme sa fetša ka gore boemo bja boso bja lefelo le ga se bja ba lokela. Ba ile ba ba ba gopola gore mohlomongwe badimo ba bona ba ba furaletše. Ba ile ba fetoga magakwa. Mafelelong ba ile ba kwana gore ba boele morago mo ba tšwago, Bolobedu.
Leeto le lengwe le letelele
Go ile gwa kwanwa ka molomo wa lehlabula gore go boelwe gae. Tseleng ya bona ya go gomela morago ba ile ba tshela dinoka tša go phophoma ka mafula, ba phara le go fologa dithaba le meedi ya go boifiša, gape ba ikhwetša ba lebeletšane ka mahlong le dibata tše kotsi tša go ja batho.
Ditaba ka botlalo mabapi le taba ya gore setšhaba sa gaMamabolo se ile sa hudugela kae go tloga Tlokwe di tsoša diphapano tše dikgolo magareng ga batho ba setšhaba se. Go na le swanyane ya gore ba ile nageng ya Letsoalo moo ba ilego ba ba balata lebaka le letelele. Mo ke moo ba ilego ba thoma go nyalana le batho ba gaLetsoalo. Go ya ka mmegedi wa ka wa ditaba, yoo e lego kgadi ka mošate wa gaMamabolo ebile a nyetšwe ga Letsoalo, sekgotse sa ba gaLetsoalo le ba gaMamabolo ka tša go nyalelana e sa le se eba gona go tloga kgale mohlang wola ba gaMamabolo ba falaletše gaLetsoalo. Le lehono sekgotse seo se sa le gona ebile se sa tšwela pele. Ba gaMamabolo ba sa fela ba bitšwa Mamabola'a Letsoalo.
Le ge go le bjalo, mmegedi yo mongwe Morena J. R. Chueu, yoo e lego setlogolwana sa Ramohwibidu Lekau moemedi wa Maribe, o na le kgopolo e šele malebana le tsela yeo e tšerwego ke ba gaMamabolo go tloga Tlokwe. Go ya ka yena setšhaba sa gaMamabolo se tlogile Tlokwe se gopola gore se boela maropeng a sona e lego Bolobedu. O re sebakeng sa gore ba lebe leboa-bodikela, bona ba ile ba leba borwa-bodikela, gomme ba goroga gaMongatane moo ba ilego ba swanelwa ke go loba kgoši (go fa kgoši dimpho) gore ba hwetše seripana sa naga moo ba ka dulago. Dinoka tšeo ba di tshetšego e swanetše go ba e le Letaba, Lepelle le dinokakeledi (melapo) ya tšona. Dithaba tšeo ba ka bago ba di pharile ba bile ba di fologile e ka ba tša Kgwahlampa le Leolo. O re gaSekhukhune ba dutše mengwaga ye mmalwa ka fase ga bolata go fihlela ba gopola go tloga go leba thokong tša leboa, ka kgopolo yona yela ya peleng ya gore ba boela mašopeng, nageng ya botatagobona. Ka morago ga go feta dithaba tša Kgwahlampa le tša Leolo, setšhaba se ile sa fihla nageng ye botse ya go nona, ya ponagalo ye botse kudu. Ebe e le lefelo la go phela le talafetše, leo le se nago mong. Ba napa ba thea lefelo leo gore ke Bjatladi. Mo, ke fao go lego motsana wa Haenertsburg gona lehono. Ba ile ba dula lefelong leo gomme ba napa ba lebala ka ga go gomela mašopeng a bobona.
Go tšwa bohlatseng bja dikgopolo tše tša go fapana tšeo di boletšwego mo godimo, go na le dintlha tša go kwala tšeo di dirago gore motho a feleletše a tšere sephetho sa gore o tla ganetšana le kgopolo ya bobedi gomme a tšea ya mathomo. Ka fao ke gapeletšega gore ke itsepanye le taodišo ya taba ya gaLetsoalo ka mabaka a a latelago:
Setswalle sa bagaLetsoalo le bagaMamabolo se fepša le go go godišwa ke lenyalo gomme se se tliša tswalano ya go tia ya go ya go ile yeo e bilego gona go fihla le lehono. Ka gaLetsoalo, ba gaMamabolo ba hweditše leloko le lefša la go tia go feta le bana babobona ba tlhago elego Balobedu. Se se tšweletšwa ke taba ya gore nakong ye ya gabjale ka lelokong la gaMamabolo, sefane sa Letsoalo se rena ka maina a go tlwaelega a bjalo ka Marothi, Phutiane, Podile, Mohloding. Se se laetša gape gore bontši bja batho ba gaLetsoalo ba ka ba ba ile ba huduga le batho ba gaMamabolo go tšwa gaLetsoalo. Ka lehlakoreng le lengwe, maina le difane tša batho ba gaSekhukhune ga di gona le gatee bathong ba gaMamabolo gomme a batho ba gaMamabolo ga a gona le gatee bathong ba gaSekhukhune. Se se tšweletša bohlatse bjo bo hlapilego mahlong gore ga se gwa ka gwa ba le tswalano goba kamano magareng ga batho ba gaMamabolo le ba ga Sekhukhune.
Ka gare ga mošomo wa Van Warmelo wa thutaserafe, Hofman moruti wa kereke ya Lutere, o gopola gore Podile, o mongwe wa magoši, o ile a nyala mosadi wa gagwe go tšwa gaMamabolo. Gape gothwe yo mongwe wa basadi ba Ramatau (kgoši ya gaLetsoalo) o be a e tšwa gaMamabolo. Van Warmelo gape o bolela gore Marothi yoo e lego morwa wa kgoši Kheapee o bile le diphapano le tatagwe, gomme a thoma go kwa a se sa bolokegile ka gona a tloga a ya gagabommagwe e lego gaMamabolo. Se se thuša kudu ka go ba taetšo ya maleba ya gore Mamabolo o tloga a tswalana le Letsoalo e sego Sekhukhune.
Sa bobedi, setšhaba sa gaMamabolo se na le mareo a polelo a go swana le a ba gaLetsoalo go feta a ba gaSekhukhune. Bobedi ba wela ka fase ga semmotwana sa bohlabela sa polelo ya Sesotho sa Leboa gomme ba bitšwa 'Basothofatšwa'. Phapano ke fela gore ba gaMamabolo ke sehlopha seo se iSothofaditšego seo tlhago ya sona e tšwelelago go tšwa go seVenda. Ba gaMamabolo ba swanetše go ba ba iSothofaditše go tšwela pele ka nako ye ba le gaLetsoalo. Ge nkabe ba kile ba ba le kamano le ba gaSekhukhune ka go dula le bona, nkabe polelo ya bona e na le khuetšo ya segalo sa Sepedi sa gaSekhukhune go feta khuetšo ya segalo sa polelo ya gaLetsoalo.
Sa boraro, le ge setšhaba sa gaMamabolo se ile sa ba kgakanegong ye kgolo kudu ka lebaka la go phulega ga bolwetši bja Malaria ge se le Thotlwe se be se ka se lobe cardinal points.
Ya mafelo, yeo mohlomongwe e di fetago kamoka ke gore, bontši bja batho setšhabeng sa gaMamabolo bo tloga bo ganana le taba ya gore badimo ba bona ba kile ba bea leoto nageng ya gaSekhukhune. Yo mongwe wa batsebiši ba ka, Solomon Mamabolo yo a bitšwago ka la kgoši-e-ntsho, yo e lego yo mongwe wa bakgomana ba mošate wa gaSekwala (gaMamabolo) o tloga a kiba leoto fase a gana nnang ya banyana gore setšhaba sa gaMamabolo se kile sa bea leoto gaSekhukhune. Ka lebaka la bohlatse bjo, re ka ruma ntle le kgonono gore setšhaba sa gaMamabolo se ile sa leba thwi Bjatladi se šomiša ka tsela ya go feta gaSekhukhune.
Bjalo ka ge go šetše go laeditšwe, Bjatladi ke leina la Sesotho la lefelo leo le bitšwago Haenertsburg lehono. Le theeletšwe ka E. F. Haernet, yo mongwe wa Bathobašweu ba mathomo ba go tuma ka Northern Transvaal. Le ge go le bjalo, setšhaba sa gaMamabolo se napile sa tšea lefelo le go ba lefelo la badimo ba sona. Le ge e le gore ga go bonnete ka ga matšatšikgwedi ao go gopolwago gore setšhaba sa gaMamabolo se gorogile ka ona Bjatladi, go dumelwa gore e bile mathomong a ngwagakgolong ya bolesomeseswai. Mo ke mo setšhaba sa go tia sa gaMamabolo, seo go tloga yona nakong yeo se ilego sa ipitša Dikolobe-tša-Bjatladi yeo e hlalošago gore dikolobe tša naga tša Bjatladi se hlolegilego. Ba ile ba oketšwa ke setšhaba sa gaLetsoalo seo ba hudugilego le sona go tla lefelong le le lefša.
Botse bja naga ya Bjatladi bo tlhathollwa ka bokgwari ke Podu Mamabolo, yo a tsebjago ka la Kolobe-ya-Bjatladi, mohlami wa dikoša wa go tuma Sesothong sa Leboa, košeng ya gagwe ya go bitšwa "Bjatladi" moo a e tšweletšago bjalo ka "naga e tala, ya go hlolega, ye botse kudu, ya lehlabula". Go tšwa mo košeng ye ya Podu Mamabolo, go a itaetša gore Bjatladi ke naga ya kgora, ya khutšo le dinose. Go ya ka mmegedi wa ka wa ditaba, yoo le gabjale a sa dulago Bjatladi gomme a šoma polaseng ya go bitšwa Allandale, lefelo le la bodulo bja setšhaba sa gaMamabolo le be le le thabeng ya Mahufse (yeo lehono e tsebjago ka la Iron Crown) borwa-bohlabela bja motse wa Haenertsburg. Dikilomitara tše e kabago tše nne ka thokong tša borwa-bohlabela bja motse, dikilomitara tše e kabago tše pedi go tloga thabeng ya Mahufshe polaseng ya Allandale go na le sekolo seo se bitšwago Mahufshe, seo go lego molaleng gore se theeletšwe ka thaba ye bjalo ka ge e le setlwaedi go Bathobaso go thea dikolo, dipetlele, ditoropo le mafelo a mangwe a bohlokwa ka dilo tša tlhago tše bjalo ka dithaba tšeo di lego kgauswi le tšona.
Go leba thokothoko ya bodikela bja thaba ya Mahufshe, go na le dithokgwa tše dikgolo kudu. Dithokgwa tše pedi tše di bitšwa "letši la magoši le letši la Mahlatji". Go Bathobašweu di tsebja ka Black Forest le Forest Glens ka go latelana. Mmegedi wa ka wa ditaba o tloga a hlaloša gore mehlape ya setšhaba sa gaMamabolo e be e fudišwa dithokgweng tše tša Magoši le Mahlatji. Dithokgwa tše pedi tše di be di dirišwa bjalo ka dibo tša go tia tša setšhaba ka dinako tša marumo (dintwa). Mafelo a diphiri le dibo tšeo di lego ka gare ga dithokgwa tše di tsebja fela ke Dikolobe-tša-Bjatladi. Go be go le bothata gore mofaladi/motho yoo e sego wa setšhaba se a kgone go tsena ka gare ga dithokgwa tše.
Go no swana le merafe ka moka ya Bathobaso mehleng yeo, setšhaba sa gaMamabolo le sona se be se agile dintlwana tša sona ntlhorwaneng ya thaba. Ba ile ba aga godimo ga thaba ya Mahufshe ka maikemišetšo a gore ba kgone go bona manaba a bona a sa le kgole. Mehlala ya mašaledi a mašope a meago ya bona e sa le bohlatse bja taba ye le lehono. Thaba ya Mahufshe gammogo le dithokgwa tše pedi tšeo go boletšwe ka tšona e be e le dibo tša setšhaba sa gaMamabolo. Ge manaba a bona a be a ba hlasela, bahlabani ba bona ba be ba phara thaba gomme ba kgokološetša manaba ao ka maswika a magolo. Go swanetše go gopolwe gore setšhaba sa gaMamabolo se dutše Bjatladi ka dinakong tša dintwa le kgakanego tšeo di tsebjago ka la Mfecane, ka nako ya ge Mazulu, Mandebele le Maswazi bao ba bego ba tsebja ka la Mapono ba be ba ralala le naga ba eta ba bolaya yo mongwe le yo mongwe yoo ba kopana ka yena tseleng. Se se diregile ka nako tša Makgobe Mamabolo le Matšhemo Mogashoa bao e bego e le bahlabani ba bogale Dikolobeng.
Melala yeo e lego magareng ga thaba ya Mahufshe le dithokgwa tše pedi e be e dirišwa bjalo ka lefelo la temo. Go be go bjalwa mafela, mabelethoro, leotša le dibjalo tše dingwe. Bjalo ka ge Bjatladi e be e le naga ya mobu wa go nona, tlala e be e sa tsebje setšhabeng sa gaMamabolo. Go be go na le segwere se sengwe sa go swana le potata seo se bitšwago mohletlwa seo se bego se bjalwa Bjatladi fela. Batho ba setšhaba sa gaMamabolo ba be ba dumela gore segwere se se mela le go hwetšaga Bjatladi fela, e sego mafelong a mangwe a naga. Ka tsela yeo mohletlwa o ile wa napa wa tšewa go ba mpho ya tlhago ya setšhaba sa Dikolobe yeo e sa hwetšego kae goba kae. Ka bomadimabe, pšalo ya Pine le Pilikomo lefelong le, e ile ya tliša kgwahlafalo le tshenyo ya go mela ga mothetlwa.
Ge setšhaba sa gaMamabolo se fihla Bjatladi se hweditše batho ba gaKgopa le ba gaMampa ba dutše ka thokong ya bodikela le borwa bja Bjatladi. Ditšhaba tšeo tše pedi di ile tša fenywa le go thopša gabonolo ke setšhaba sa gaMamabolo. Ka thokong ya bohlabela bja Bjatladi go be go le setšhaba sa Ditlou sa gaMakgoba. Ba ile ba ruma ka go dira kwano le ba gaMakgoba ba maatla gomme ba dula mmogo mengwaga ye mentši.
Temeng ya go feta ga se gwa bolelwa kudu ka ga magoši a setšhaba sa gaMamabolo. Go boletšwe fela ka Seolwana, tatago setšhaba, mosadi wa gagwe ebile e le mohlatlami wa gagwe Mamabuduša; le magoši a mangwe a bjalo ka Sekwala, Ramohwibidu le Mamohlaume. Ga go seo se boletšwego ka ga borena goba go laodišwa ka bjona. Ntlha ye nngwe ye bohlokwa yeo e swanetšego go tšeelwa šedi ke gore Maribe e ile ya ba kgoši ya setšhaba ka nako ya ge go dulwa Bjatladi. Seo se paledišitšego dinyakišišo tšeo di tseneletšego ka ga magoši a mangwe e bile hlokego ya taodišo-ya-molomo ya setšo. Tlhokego ya dingwalwa tše lekanego ka ga setšhaba sa gaMamabolo mehleng ya bogologolo ke yona e dirago gore go be bothata go hwetša tshedimošo.
Kgorogo ya Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo e re kgontšhitše go tseba gore ke kgoši Maribe yo a bego a etile setšhaba pele go tloga Bjatladi mengwageng ya bo 1890. Diketapele tša Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo e be e le batho ba bjalo ka Kamela Raphela, Rauwasa Mogashoa le Makgobe Bopape. Ba ile ba ruta batho go ngwala gomme seo sa tswala setšo se seswa sa go boloka dingwalwa tša ditiragalo mabapi le tatelano borena bja bogoši, kudukudu go tloga ka pušo ya Maribe.
Khudugo ya kgapeletšo
Nakong ya Great Trek (1836-1839) go tla ga Bathobašweu ka gare ga naga go bile go maatla. Lefelo la go nona la Bjatladi e bile le lengwe la mafelo ao a bilego le kgogedi go Bathobašweu. Go na le tšhupo ya gore ka mengwaga ya bo1840 go be go šetše go na le malapa a sego kae a Bathobašweu ao a dulago Bjatladi moo setšhaba sa gaMamabolo se bego se dula gona. Magareng ga bona go be go le monna yo leina la gagwe e bego e le Salmon Marais yoo a bego a bitšwa ka la Oubaas. Go ile go belegwa morwa ka lapeng la Matšhemo Mogashoa, mohlabani yo bogale nakong ya kgošing Maribe, a napa a thewa leina la Oubaas. Mohlomongwe e bile ka lebaka la go kgahlwa ke Marais ga Matšhemo. Batho ba setšhaba sa gaMamabolo, ka lebaka la go palelwa ke go bitša leina la Oubaas ka mokgwa wa tshwanelo, ba napa ba le bitša gore ke Rauwasa. Rauwasa Mogashoa o tšewa bjalo ka motho yo a ralokilego karolo ya bohlokwa ya Bodumedi setšhabeng sa gaMamabolo.
Go ya le ka bohlatse bjo bo filwego ka godimo, go a itaetša gore malapa a mmalwa a Bathobašweu a be a šetše a le gona Bjatladi mengwageng ya bomasomenne a ngwagakgolo ya mafelelo. Mengwageng ya bomasometshela le bomasomešupa, ba be ba šetše ba thopile Dikolobe-tša-Bjatladi ka tsela ye e makatšago. Ripapliki ya Transvaal yeo e bego e dumelela Bathobašweu go ba le dipolasa tše pedi tša go ka ba 3000 morgen ka e tee, mola Basotho ba be ba gateletšwe ke molawana wa Volksraad wo o bego o ba thibela go ba le naga, e bile mahlatse a go šiiša go Bathobašweu mola e bile thupa e bohloko ya mafelelo go setšhaba sa gaMamabolo sa Bjatladi. Go utollwa ga gauta thabeng ya Mahufshe e ka ba e bile kgogedi ya Bathobašweu go tla lefaseng la Bjatladi
Khudugong ya bona ya go tloga Bjatladi, setšhaba sa gaMamabolo seo se bego se etilwe pele ke Maribe, se ile sa leba thokong ya bodikela. Ba fetile dithabeng tša Matlalwe, ba tshela molapo (noka) ya Mphogodiba gomme ba dula lefelong leo le bitšwago gaRakopi (Spitzkop). Ba bangwe ba batho ba gaMamabolo le ba gaLetsoalo ba ile ba ikgethela go šala Bjatladi, gomme ba ineela go šomela boroko (go šoma o sa lefelwe, o šomela go dula polaseng). Ba ile ba šala ka fase ga pušo ya Katane Mamabolo yoo e ilego ya ba ntona ya bona. Ba bangwe bao ba ilego ba ineela e be e le ba gaKgopa le ba gaMampa. Setšhaba sa gaMakgoba seo se bego se le thokong ya bohlabela se ile sa ithaopa go ba abela lefelo la bodulo lebaka la mengwaga ye mentši go fihla ge pušo ya bona (ba gaMakgoba) e fedišwa ka ngwaga wa 1895 ge ntwa ya Makgoba e fela.
Ka moeding wa Mphogodiba ka thokong ya bodikela bja gaRakopi, setšhaba sa gaMamabolo se hweditše morafe wo monnyane wa gaThema wo o tsebegago ka morafe wa Ditlou-tša-Bolepše woo o ilego wa thopša ke setšhaba se maatla sa gaMamabolo. Morago ga fao setšhaba seo sa gaThema se ile sa hudugela thokong ya bodikela lefelong leo le bitšwago Monywaneng (Donhill) gomme kgoši ya bona Makete ya napa ya ba ntona ya gaMamabolo. Le ge ba setšhaba sa gaThema ba be ba thopilwe, go na le tumelo ya gore se sengwe sa seripa sa naga ya gaMamabolo ke sa bona. Le lehono le, batho ba gaThema ba sa hlompša le go tlotlwa bogošing bja gaMankweng.
Go tloga gaRakopi, kgoši Maribe o ile a šutišetša kgoro ya gagwe dikilomitara tše e kabago tše pedi go leba Mafarane, lefelong leo le lego thabeng ya Hwiti. Ka thokong ya bodikela bja thaba ya Hwiti go be go na le malapa a mmalwa a gaMogashoa le Matlebjane. Go be go dumelwa gore ke bafaladi bao ba tšwago nageng ya gaSekhukhune. Ba ile ba tagafatša khutšo ba ba ba holofetša tshepagalo go kgoši Mamabolo gomme ba napa ba ba seripa sa mmušo wa Mamabolo.
Ka ge ba ile ba thopa setšhaba sa gaThema, sa gaMogashoa, sa gaMatlebjane, le ka go matlafatšwa ke go hlakanana le ba gaLetsoalo ba go tšwa Bjatladi, nakong ya ge ba le Mafarane setšhaba sa gaMamabolo se ile sa ba se maatla sa go tsebega. Ke nnete gore kgoši ke kgoši ka setšhaba sa gagwe. Kgoši Maribe e bile mmuši wa batho bao e lego ditlogolwana tša badimo bao e lego ba gagwe le yena, ebile e be e le hlogo ya malapa a bafaladi ao a bego a okeditše setšhaba sa gagwe. Mašemo a magolo a be a lengwa mehleng yeo gomme go bonwa puno ye kgolo ye botse. Khutšo le katlego e ile ya ba bogobe bja bona bja ka mehla mola tlala le ditlaišego e bile dilo tša maloba.
Karogano
Pako ya bogoši le dintwa tšeo di tsogago ka mošate gantši ke tšona di bakago karogano ya setšhaba. Ge se se hlaga, bao ba sa kgotsofatšwego ke seemo sa ditaba gantši ba a tloga gomme ba inyakela botšhabelo magošing a mangwe goba ba ka gopola go ithomela ditšhabana tša bona tšeo di sa bušwego ke kgoši ya moo ba tšwago. Go itaetša o kare se se bolelwago mo se ile sa hlaga setšhabeng sa gaMamabolo ka nako ya pušo ya kgoši Maribe. Go bile le kamologano ye kgolo yeo go dumelwago gore e diregile ka mengwaga ya bomasometshela ngwagasomeng wa mafelelo. Go tšwa ditherišano le batho ba mmalwa ba gaMamabolo, go dumelwa gore tše di latelago ke tšona di bakilego/hlotšego karogano ye:
Taba ya koma/lebollo
Kgoši Maribe, go no swana le magoši a mangwe, o be a na le basadi ba mmalwa. Magareng ga bona go be go na le mosadi yo mogolo goba yona timamello yoo leina la gagwe le sa tsebjego ke mmegedi wa ka wa ditaba. Bjalo ka mmagosetšhaba yoo ebilego a nyetšwego ke sona, go yena go be go lebeletšwe gore a belege morwa yo a tla tlego a tšea bogoši ka moso. Yo mongwe wa barwa ba Maribe e lego Sekwala, yo a belegwego ka lapeng le lennyane, a napa a tsoša tshele.Ge nako ya gore a ye komeng le mphato wa thaka tša gagwe e fihla, a napa a leba morotong gomme a o eta pele. Lebaka la go wela le ile ge le fihla mafelelong ka morago ga kgwedi tše tharo, ge go lebeletšwe gore badikana ka moka ba swanetše go aloga, gwa se be ka mokgwa woo. Ba rile ba sa le thabeng gomme go lebeletšwe gore ba aloge, sebakeng sa go dira bjalo ba napa ba wela bogwera, bjoo e lego seripa sa bobedi sa koma ya banna. Mang le mang o be a makaditšwe ke tiragalo ye ka ge ka setšo bogwera bo latela bodikana ka morago ga mengwaga e mebedi go iša go e mehlano. Lebaka le le gapeleditšego se go direga e bile gore Sekwala le mphato wa gagwe gammogo le sehlophana sa batho ba bagolo go tšwa setšhabeng, ba be ba kwanetše taba ye le kgoši Maribe.
Taba ya Ngwana'a Sehlapelo
Mosadi wa Maribe wa bogoši o be a belegile bana ba basetsana fela. O ile a palelwa ke go belega mošimane yoo a tla tlego a tšea bogoši. Setšo se re ge mosadi wa kgoši yo mogolo goba timamello e ka hloka thari goba ya palelwa ke go belega morwa yo a tla tlago a bewa bogoši, gona o swanetše go ya lelokong la gabo go yo nyala hlatswa-dirope (lekgarebe leo le tla tlago le eba mmane'a bana gore le tle le mmelegele ngwana yoo). Mosadi wa Maribe o ile a leba lelokong la gabo la gaSehlapelo go yo nyaka hlatswa-dirope gona. Setšhaba sa gaMamabolo se ile sa tsebišwa semmušo gore ngwana'a Sehlapelo e tlile go ba hlatswa-dirope yeo e tlilego go belega kgoši ya ka moso.
Go ya ka setšo sa gaMamabolo, e be e le molao gore morwa yo mogolo wa kgoši go tšwa basading ba kgoši ba bannyane, o swanetše go robala le ngwana'a Sehlapelo gomme a mmelegiše morwa yoo a tlilego go tšea setulo sa bogoši. Sekwala, bjalo ka morwa yo mogolo baneng ba Maribe, ya ba yena a lebanwego ke go dira tiro yeo.
Le ge go le bjalo, Maribe ga se a ka a fa morwa wa gagwe Sekwala sebaka sa go ka tsena ntlong ya ngwana'a Sehlapelo bjalo ka ge go lebeletšwe. Monnamogolo o ile a gapeletša go tsena ntlong le hlatswa-dirope yeo ka boyena. Gomme Sekwala o ile are go tatagwe: "Ge o ka tsena ntlong le ngwana'a Sehlapelo gona ngwana'a Sehlapelo e tla ba mmane, eupša ge o ka ntumelela go tsena le yena ntlong, gona e tla ba mmamogolo". Seo se bego se hlalošwa ke Sekwala ka mantšu a ke gore, ge go ka belegwa ngwana wa tatagwe go tšwa go hlatswa-dirope ye, gona ngwana yoo e ka se be kgoši morago ga lehu la Maribe. Se ke ka lebaka la gore ge ngwana'a Sehlapelo a ka tsena ntlong le kgoši Maribe, gona o tlo tšewa go ba mosadi wa Maribe yo monnyane, yoo a fetwago ke mmago Sekwala ka maemo setšhabeng. Ka lehlakoreng le lengwe, setšo sa gaMamabolo se re ge Sekwala a ka tsena ntlong le ngwana'a Sehlapelo gomme ba belega morwa, gona ngwana yoo o tla swanelwa ke go ba kgoši ya ka moso.Ka tsela yeo, ngwana'a Sehlapelo e tla ba hlatswa-dirope ya kgonthe gomme a fiwa maemo a godimo go feta mmago Sekwala.
Go ya le ka mokgwa woo seemo sa ditaba le tshepedišo ya molao di lego ka gona tatelanong ya bogoši bja gaMamabolo, ditaba di ile tša ema ka lehlakoreng la Sekwala. Go swanetše go gopolwe gore mo pakong ye, Sekwala o be a sa lwele bogoši, o be a lwela taba ya gore toka e phethagale bjale ka ge setšo le moetlo wa gaMamabolo o gapeletša seo.
Le ge go la mokgwa woo, ka gare ga lapa la Sesotho, go fetana ga tate le morwa go tšweletšwa ke lebaka la gore morwa o tlamega go bontšha tlhompho go tatagwe. Se, ka bomadimabe se be se sa diragale magareng ga Sekwala le Maribe. Setšhabeng lentšu la kgoši le agelwa morako, go se latele molao wa kgoši go tšewa bjalo ka go nyatša maatla le boetapele bja kgoši. Ka tsela yeo le bakgomana ba mošate ba be ba gapeletšega go bona Sekwala molato ka ge ba be ba gapeletšega go ema le kgoši ka ge lentšu la gagwe e le molao. Ge bothata bo golela godimo, bao ba emago le Maribe ba ile ba tsogela Sekwala le balatedi ba gagwe bao ba bego ba ka tlala seatla maatla. Ka lona lebaka leo, Sekwala le bona balatedi bao gagwe ba ile ba rakwa go tšwa Mafarane gomme ba hudugela Kgwara (moo e ka bago dikilimitara tše hlano go tloga Mafarane) moo ba fihlilego ba itulela gona. Ka bjako ngwana o ile a belegwa ke ngwana'a Sehlapelo gomme a thewa leina la Mankweng.
Taba ya ngwana wa Leburu
Go hudugela Kgwara ga Sekwala le balatedi ba gagwe ga se gwa ka gwa mo kgaoganya le tatagwe sammaruri. Go rakwa ga Sekwala go be go bonwa ke Maribe le balatedi ba gagwe bjalo ka kotlo go lesogana le gore le fetoše mekgwa ya lona ya bonyatši. Le ge ele gore ba be ba fudiša le go nweša mehlape ya bona gotee, go be go se sa na tshepano magareng ga dihlopha tše pedi tše. Karogano ye kgolo ya mafelelo e ile ya latela morago ga tiragalo yenngwe ya madimabe.
Lehono le, magareng ga mošate wa gaMankweng le metsana ya gaMalahlela le gaMailula go na le noka yeo e bitšwago Senobotwane. Leina le le tšwa mantšung a mabedi a Sezulu e lego 'zinwa' leo le rago gore gonwa, le 'bantwana' leo e lego bana. Dihlopha tše pedi tša gaMamabolo mehleng yeo di be di fudiša mehlape ya tšona melaleng ya magareng ga metsana ye mebedi ye le mošate gomme ba nweša diruiwa tša bona nokeng ye ya go elela go tšwa bohlabela go leba bodikela, yeo e putlago magareng ga melala ye. Mehleng yona yeo (ka bo 1860-1870) malapa a mantši a Bathobašweu a be a sepela le Profense ya Limpopo ba nyakana le lefelo la go dula leo le ka bago le phulo ye botse leruong la bona.
Ka letšatši le lengwe sehlopha sa Makgowa ao a bego a sepela ka dilei a e tšwa Woodbush (Houtbosdorp) a ile a kampa kgauswi le noka ye ya Senobotwane. Badišana ba setšhaba sa gaMamabolo ba ile ba kopana le bašimanyana ba tebego ya go makatša ba Maburu lebopong la noka ye. Ba ile ba thoma go bapala le bona. E be e le setlwaedi gore kua madišong gantši bašimanyana ba bannyane ba be ba tlaišwa le go lwantšhwa ke bao e lego ba bagolo. Ka mokgwa wo, bašimane ba rile ge ba raloka ka go rutha, gwa direga kotsi ya gore yo mongwe wa bale ba Maburu a kgangwe ke meetse. Go ile gwa napa gwa thwe bašimane ba Basotho ba rwele maikarabelo tiragalong ye. Maburu ao a ile a befelwa gomme a bolela gore a tla tšea magato a mašoro.
Sekwala le lekoko la gagwe ba ile ba phara sehlopha sa Maribe ka molato wa polao ya mošimane yo wa Leburu. Ka bohlatse bjo, ba bangwe ba bašimane ba sehlopha sa Maribe ba ile ba golegwa ke Maburu a gomme ba tloga le bona go ba iša moo go sa tsebjego ke motho. Mmegedi wa ka wa ditaba o bolela gore Makgowa ao a sepetše le bagolegwa bao go fihla lefelong leo le tsebjago ka la Zebediela lehono gomme ba re go fihla fao ba ba lokolla. Ba boile gae ba gwametše/otile kudu ka lebaka la tlala le go tlišwa.
Noka yeo ngwana wa Leburu a ilego a kgangwa ke meetse ka go yona e ile ya napa ya bitšwa Senobotwane morago ga tiragalo yeo. Ga go na bohlatse bja gore ke ka lebaka la eng noka e ile ya fiwa leina la Sezulu. Tiragalo ya go kgangwa ke meetse ga mošimane wa lekgowa ke yona e tlišitšego karogano ye kgolo ya mafelelo setšhabeng sa gaMamabolo. Sekwala o ile a napa a pharwa ka molato wa go eka setšhaba sa tatagwe gomme batho ba Maribe ba ile ba kwana gore ba mo fediše. Sekwala o ile a tšhabela bohlabela moo a fihlilego a ipopa ngatana le ba gaLetsoalo. Ka morago ga moo morafe wo o ikemego ka bowona wo o tsebjago ka ga wa gaSekwala o ile wa hlongwa. Gona moo go ile gwa ba le dihlopha tše pedi setšhabeng sa gaMamabolo e lego sa gaSekwala le sa gaMankweng (morwa wa ngwana'a Sehlapelo le Maribe). Setšhaba sa ga Sekwala se ile sa dula ka thokong ya leboa la moo go dutšego setšhaba sa Mankweng. Seo se ra gore bogoši bjoo maatla bja kgoši Maribe bo arotšwe ka diripa tše pedi magareng ga barwa ba gagwe e lego Sekwala le Mankweng.
Le ge go le bjalo, go ya ka kgopolo ye, tatelano ya semolao ya bogoši bja magoši a mabedi a e ka sekasekwa . Sekwala, yo e lego morwa wa Maribe eupša wa mosadi yo monnyane, seo a ka se dirago ke fela go tswala ngwana le ngwana'a Sehlapelo gomme ngwana yoo ke yena e ka bago kgoši. Bjalo ka morwa wa mathomo wa kgoši, Sekwala e ka no ba kgoši ge feela morwa wa gagwe e sa le yo monnyane. Ke gona mo Sekwala a ka lokelwago goba a bonwa bjalo ka kgoši. Ka lehlakoreng le lengwe, Mankweng yo e lego ngwana wa madi wa Maribe, le yena o dutše setulo sa bogoši ka phošo. O tswetšwe ke monna yo e sego wa maleba go ya ka setšo, eupša mmagwe yena ke motho wa leba. Ka go dumela go tsena ntlong le Maribe go ba go fihlela go belegwa yena Mankweng, ngwana'a Sehlapelo o loba maemo a gagwe setšhabeng a go ba mothuši wa timamello, e ba yena mosadi yo monnyane wa kgoši Maribe.
Go tloga mola setšhaba sa gaMamabolo se ipeago Bjatladi, bodumedi bo ile bja ata magareng ga sona. Batho ba go swana le Kamela Raphela (yo a bego a bitšwa ka la Mokele Rabbi Raphela), Rauwasa Jonas Mogashoa, Mokgobe Phillip Bopape, Daniel Mogashoa le ba bangwe, e be ele bona diketapele le basepediši ba Bodumedi magareng ga Dikolobe-tša-Bjatladi. Bontši bja botate ba ba Bodumedi bo ile bja tloga bja ya go šoma mafelong a kgole a bjalo ka Pai (Port Elizabeth) le Taamane (Kimberly) gomme go tloga moo ba boile le dibeibele. Ka ge Bodumedi bo be bo sa amogelwe gabotse ke magoši a agMamabolo le batho ka bontši, badumedi ba be ba tlaišwa nako ya mengwaga ye mentši ke magoši a go fapana. Histori ya bogoši bja gaMamabolo kudu mehleng ya pušo ya Sekwala le Mankweng (Mankweng wa pele) e tsenelanywa le karolo yeo e ralokilwego ke bodumedi.
Morago ga karogano ya mafelelo magareng ga Sekwala le Maribe, Maribe o ile a šadišwa le seripa se segolo sa setšhaba sa gaMamabolo. Mengwageng ya bo 1864 le 1865 kgoši Maribe o ile a hlokofala gomme ngwanabo Ramohwibidu a fiwa bogoši go fihlela ge Mankweng yoo e bego e sa le yo monnyane a gola. Ga go tše ntši tšeo di tsebjago ka Ramohwibidu ntle le gore leina la gagwe la nnete ke Lekau-Mmateka le gore e be e le yo mošweu kudu ka mmala, ke ka fao a bitšwago Ramohwibidu. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo e lego setlogolwana sa yo Ramohwibidu o tloga a tiišeletša taba ya gore Ramohwibidu ke modimo kgorong ya bagaChueu setšhabeng sa gaMamabolo. Ka morago ga lehu la Maribe, Ramohwibidu o ile a eta setšhaba pele go tloga Mafarane go ya legoleng leo le lego thitong ga thaba ya Hwiti. Go umakwa gore se se diregile mafelelong a mengwageng ya bo 1860. Lefelo le le leswa la bodulo le ile la tsebja ka leina la Mohlakeng.
Ge kgoši e hlokofala gomme yoo a swanetšego go mo latela e sa le yo monnyane ka mengwaga, borangwane'agwe ba tla fiwa marapo a tshepišo ya ditaba tša ka mošate go fihlela ge a gola. Gantši go tla go tsoga mathata ge borangwane ba gana ka bogoši ge nako e fihlile ya gore ba role marapo. Se, ke seo se diregilego ka Ramohwibidu Lekau. Ge Mankweng a gotše, Ramohwibidu o ile a swanelwa ke go mo rolela marapo a pušo.
E be e le mengwageng ya bo 1870 ge bodumedi bjo bo bego bo etilwe pele ke Kamela Raphela le Rauwasa Mogashoa bo gola goba bo ata setšhabeng sa gaMamabolo (Mankweng), le ge ba bangwe ba maloko a setšhaba ba be ba bo lwantšha. Mathomong a ngwaga wa 1878 Moruti Otto Kahl wa go tšwa setasebg sa Berlin nageng ya gaSekhukhune, o ile a etela badumedi ba gaMamabolo ka maikemišetšo a go tlo tsošološa tumelo ya bona le go kgopela go fiwa tumelelo ya tshepetšo ya bodumedi go kgoši Mankweng. Le ge Mankweng a ile a dumela kgopelo ya moruti Kahl, moragonyana o ile a gomiša tumelelo ya gagwe ya go fa badumedi tokologo ya go phethagatša merero ya bona ya bodumedi le borapedi. Ka letšatši le lengwe e rile ge moruti Kahl, Rauwasa Mogashoa le badumedi ba bangwe ba rapela, ba lemoga gore ba dikaneditšwe ke kgoši Mankweng le banna ba gagwe. Magareng ga banna ba kgoši Mankweng go be go na le Marobathota Raphela yoo e bego e le ngaka ye kgolo ya mošate. O ile a tla pele gomme a tloša hlogo ya moruti Kahl ka sehlare sa setšo gore a lebale ka ga dithutišo tša gagwe tša sedumedi. Kahl ka go se mo tšeye šedi, o ile a iša pele ka go ruta lentšu la Modimo gomme a se ke a hlagelwa ke selo.
Ka wona ngwaga woo wa 1878, go ile gwa tla moruti Carl Knothe wa setase sa Berlin gomme a hloma setase sa mathomo nageng ya gaMamabolo lefelong leo le bitšwago Mphome. Go itaetša o kare kgoši Mankweng o be a thoma go dumelela bodumedi ka ge a ile a dumelela Knothe go hloma setase se sennyane lefelong leo le bitšwago Leshoane. Knothe o ile a hloma gape setase se sennyane gaKgokong, motsaneng wo o lego ka fase ga kgoši Dikgale. Badumedi ba bantši ba ile ba hudugela ditaseng tše. Yo mongwe wa badumedi bao e lego Kamela Raphela o ile a ba le diphapano le kgoši Mankweng I gomme a gapeletšega go tšhabela badumeding ba bangwe gaMatjia. Naga ya Mamabolo e be e hlaselwa ke phokotšego ya batho ka ge bjale khuduho ya badumedi e be e thoma go ba ka boati. Ke ge bjale Mankweng I a ilego a swanelwa ke go dumelela bodumedi go thibela kgolo ya khudugo ye.
TMankweng I o nyetše timamello, Tlhohlonya go tšwa setšhabeng sa gaDikgale. E be e le la mathomo kgoši ya gaMamabolo e eya go nyala timamello nageng ya gaDikgale. Go tšwa lenyalong le, go bile le barwa ba bararo e lego Nkoshilo, Sehlomola le Makhudu le morwedi o tee e lego Molatela. Morago Molatela o ile a nyalwa ke Modipa April Letsoalo. Lenyalo le le napile le tiiša setswalle sa nyalano magareng ga bagaLetsoalo le bagaMamabolo.
Dinako tša pušo ya Legodimo (yo a tsebjago ka la Lekau)
Ka morago ga lehu la kgoši Mankweng I ka ngwaga wa 1880, Legodimo, yo mongwe wa barwarragwe, o ile a buša setšhaba sa gaMamabolo. E bile ka lebaka la ge yo a swanetšego go bewa bogoši e lego Nkoshilo, yo e bego e le morwa wa Mankweng I, e sa le yo monnyane. Ga go tsebje tše ntši ka Legodimo ntle le gore setšhaba sa gaMamabolo se be se šetše se hudugetše gaLetlapa go tšwa Mohlakeng ka nako ya pušo ya gagwe. Lefelo le la gaLetlapa le ka ba kilomitara e tee borwa-bohlabela bja mošate wa bjale. Go swanetše go elelwe gore Legodimo le yena, go no swana le rangwane'agwe Ramohwibidu, leina la gagwe la nnete e be ele Lekau. Leina la Lekau, e sa le e eba la tlwaelo lelokong la bogoši bja gaMamabolo ka bophara. Leina la Legodimo go dumelwa e sa le e eba sereto seo a itheilego sona komeng.
Ge Nkoshilo a gotše, o ile a tšea bogoši go tšwa go rangwane'agwe Legodimo. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo a sa tsebego gabotse gore Nkoshilo o bušitše go thoma neng go fihla neng, o tseba fela gore pušo ya gagwe e bile ye nngwe ya dipušo tše kopana (ga se ya tšea lebaka le letelele kudu) historing ya gaMamabolo. Go ka no ukangwa gore Nkoshilo a ka ba a bušitše mengwaganyana e se mekae mathomong a mengwaga ya bo 1890. Go kwagala gape gore Nkoshilo o be a sa šetše dikeletšo tša bakgomana ba mošate. Godimo ga fao o be a sa ikemišetša go nyala Motlaupi (yo a bego a tsebja ka la Tlhohlonya), yoo e bego e swanetše go ba timamello go tšwa ga malome'agwe gaDikgale. Go nyala gaDikgale ga magoši a gaMamabolo e be e le seo se kwanetšwego ke mošate. Ka nako ya ge Nkoshilo a hlokofala, e be e sa le a nyetše basadi ba babedi ba bannyane bao e lego ngwana'a Mmamabolo le ngwana'a Mogashoa.
Bogoši bja gaMankweng ka nako ya pušo ya Nkoshilo bo be bo šetše bo hudugetše mošate wa bjale, eupša Nkoshilo o be a se a hlwa a aga kgoro yeo e lego ya gagwe moo. Go tšwa go bao ba di dutšego kgauswi go kwagala gore Nkoshilo o be fetša nako ye ntši a itulela Thabakgone le Bjatladi, fao e bego e le magae a ngwana'a Mamabolo le ngwana'a Mogashoa ka tatelano. Go nyala ngwana'a Mamabolo ga Nkoshilo go se ke gwa bonwa bjalo ka bohlola ka ge ba be ba sa tswalane felo ka madi. Batho ba bantši ba dumela gore go hlokofala ka pela ga Nkoshilo e bile kotlo ya badimo go mo kgina bogošing ka ge a be a sa phele segoši, (a sa latele ditsela le tshepedišo ya bogoši ka tshwanelo).
Bjalo ka kgoši ya setšhaba mehleng yeo, go no swana le bao e bilego magoši pele ga gagwe, Nkoshilo o ile a swara bothata ka ga kgolo ya bodumedi. Bjalo ka bao e bilego magoši pele gagwe, le yena o be a bona bodumedi bjalo ka boloi bjoo bo tlišwago ke Beibele bjoo bo kgonago go kgobokanya batho felo gotee ntle le lentšu la kgoši. Boloi bjo, bo kgobokanya batho ka go letša tšhipi le go ba kgeloša tumelong ya segagabobona ya go ya komeng. Bontši bja badumedi bo be bo sa tšwela pele go tloga nageng ya gabobona go ya go dula setaseng sa Berlin go la Kratzenstein le Leshwane. Kamela Raphela le balatedi ba gagwe ba be sa le gaMatjia. Ka go tšhoga go felelwa ke batho setšhabeng sa gagwe, Nkoshilo o ile a swanelwa ke go bitša Raphela le go mo tshepiša gore o tla mo dumelela a rera lentšu la Modimo ntle le tšhitišo efe goba efe.
Dinakong tša pušo ya Sehlomola
Ka morago ga pušo ya Nkoshilo ye kopana, bogoši bo ile bja fetišetšwa go morwarragwe e lego Sehlomola. Sehlomola le yena o ile a boa ka basadi ba mogolo'agwe go balwa le Tlhohlonya (Motlaupi goba Mosima), mosadi wa bogoši go tšwa gaDikgale. Go tšea basadi ba Nkoshilo ga Sehlomola e be e tloga e le maswanedi go ya ka setšong sa gaMamabolo seo se rego moratho o swanetše go hlokomela basadi ba mogolo'agwe morago ga lehu la gagwe. Se se tšewa go ba toka gore kgoro e kgone go dula e le gona go se be le yoo a tsenelago bahlogologadi e se wa leloko.
Histori ya gaMamabolo e bolela gore leina la Sehlomola ke leina la gaDikgale. Se se ra gore Sehlomola, morwa wa bobedi wa Mankweng I, o be a filwe leina la go tšwa gagabommagwe. Kgonagalo ke ya gore a ka ba a be a theeletše rakgolo'agwe (mmelega mmagwe).
Go tlaleletša basadi ba mogolo'agwe, Sehlomola o ile a nyala ngwana'a Mapheto le ngwana'a Malahlela bjalo ka basadi ba bannyane. Bjalo ka ge e be e le setlwaedi, go tšwa basading ba bannyane go belegwa bao e tlilego go ba bakgomana ba mošate. Ka Sehlomola, Motlaupi o belege morwa yo a bitšwago Mankweng (morago o ile a bitšwa Mankweng II) le basetsana ba bane e lego Molatela, Queen, Kgoso le Malehu. Tumelo ya gore ka nnete Motlaupi e be e le mosadi wa Nkoshilo e sego wa Sehlomola e tiišeletšwa ke ge a ile a thea morwa wa gagwe wa pele leina la Mankweng, a theelela tatago Nkoshilo. Ge nkabe Motlaupi e be e le mosadi wa Sehlomola, morwa wa gagwe wa mathomo e be e tla ba Nkoshilo e sego Mankweng. Go tloga go le molaleng gore Sehlomola o be a swaretše ngwana wa mogolo'agwe bogoši, setulo se sa bogoši e be e se sa gagwe bjalo ka ge bontši bja batho bo gopola. Bjalo ka moratho wa kgoši ye e hlokofetšego, molao wa setšo o be o mo dumelela go tsena ntlong le mosadi wa mogolo'agwe gore bobedi ba tswale yo e tla tlego e eba kgoši ya ka moso.
Ka nako ya ge Sehlomola a fiwa marapo a bogoši, bodumedi bo be bo šetše bo ikepetše setšhabeng sa gaMankweng. Go fapana le bao ba bušitšego pele gagwe, Sehlomola e be e le modumedi yoo a ilego a ba a kolobetšwa ka leina la Kaiser. Ntle le kgonono e bile kgoši ya mathomo gaMamabolo ya go tsena bodumeding le go kolobetšwa. Seo se dirilwe le ke ba bangwe ba batho bao e lego ba mphato wa gagwe bao ba tsebjago ka la Maratwa-a-kgoši. Ka thušo ya Kamela Raphela, Moruti William Mpamba yoo a bego a kgethilwe go ba moruti, o ile a romelwa go tšwa Kapa go tla setšhabeng sa gaMamabolo go tsebagatša kereke ya tokologo ya Scotland (Presbyterian) ka ngwaga wa 1896. Yeo e bile kgetho ya Sehlomola ka ge a be a rata moruti wa Mothomoso go feta wa Mothomošweu. O be a re moruti wa Mothomošweu, Knothe o thopile naga ya Mmasealama (Krantzenstein) le Leshwane go tšwa go Mamabolo gomme a bolela gore o rekile mafelo ao go tšwa mmušong. Moruti Mpamba ke yena a hlomilego setase sa Donhill go la Monywaneng seo se theeletšwego ka mongwaledi wa Foreign Mission Society ya Free Church ya Scotland.
Bjalo ka basokologi, ka baka la moruti Mpamba, Sehlomola le ba mphato wa gagwe go tloga nako yeo ba ile ba thoma go šomiša maina a bona a kolobetšo (a sekgowa). Mehlala ya maina ao ke a bjalo ka Charles (Mamadimo) Mamabolo, Alfred (Mmathata) Mamabolo, Hosiel (Matome) Mogashoa, Alfonso (Ramokgopa) Mahlatji, le ba bangwe bao e ilego ya ba bagolo phuthegong ya moruti Mpamba. Barwa ba bona bao le bona ba ilego ba kolobetšwa, ba ile ba bitšwa ka maina a bona a kolobetšo go latela mehlala ya botatagobona. Seo se ra gore kereke ya Free Church of Scotland, yeo e ilego ya thewa leina ka leswa ka ngwaga wa 1922 gomme ya bitšwa Presbyterian, e ile ya amogelwa ke setšhaba sa gaMankweng gomme ya gola ya phophoma. E bile kereke ya bobedi go hlongwa setšhabeng sa gaMankweng morago ga ya Lutere (Berlin Mission).
Kereke ya Lutere ya moruti Knothe le yona e be e thoma go ba le balatedi ba bantši. Ka ngwaga wa 1896 setase sa Lutere se ile sa hudugela Mphome moo le ga bjale se sa lego gona gomme sa thewa leina la Krantzenstein ka 1908, e le go hlompha Ngaka Krantzenstein wa Berlin Missionary Society. E bile moruti Herbst yo a hudušitšego setase go tloga Mphome go se iša moo le lehono se sa lego gona. Go kwagala gape gore Moruti Carl Hoffman (yoo a tsebjago ka la Mmalebese), yoo a šomilego tša bodumedi Krantzenstein mengwageng ya bo 1906, e be ele mogwera yo mogolo wa Sehlomola. Segwera magareng ga bona e kaba e le sona se bilego le seabe go godišweng ga kereke ya Lutere setšhabeng sa gaMankweng.
Ge ntwa ya mathomo ya lefase (1914-1918) e thongwa, Afrika-Borwa e ile ya tšea karolo e le ge e thuša Britain le Allies. Kgoši Sehlomola le magoši a mangwe a mararo a go tšwa bohlabela bja Kapa e bile magoši a nnoši ao a tsenetšego mmušo wa Afrika-Borwa gomme ba ile ba romelwa France. Mphato wa Maratwa-a-kgoši woo o bego o ikanne go ema le kgoši nako ye kgolo le ye nnyane, ba ile ba se dikadike go mo ema nokeng ka go mo felesetša fao. Phillip Magagane, yoo e bego ele morutiši wa go tuma ka nako yeo, o ile a kgethwa ke setšhaba go ba mofelegetši wa kgoši Sehlomola bjalo ka mošireletši le mofetoledi wa gagwe ka ge yena Sehlomola a be a sa tsebe go ngwala (a sa rutega) ka fao a ka se kgone go ya go kwešiša polelo e šele ya France. Morago ga go buša setšhaba sa Mankweng lebaka la mengwaga ye e ka bago ye masometharo, kgoši Sehlomola-motho-lepeka o iketše badimo ka ngwaga wa 1925.
Dinakong tša pušo ya Makhudu
Ka nako ya ge Sehlomola a hlokofala, Mankweng, yoo a bego a swanetše go buša, o be a na le mengwaga ye masomepedihlano gomme a bonwa e sa le ngwana go ka buša. Makhudu, yo e bego e le rangwane'agwe, o ile a mo swarela setulo sa bogoši. Makhudu yo, e be e le morwa wa mafelelo wa kgoši Mankweng I gomme o be a na le maswanedi a boetapele. Mmegedi wa ka wa ditaba yo a bego a šetše a gotše ka nako yeo, o mpoditše gore Makhudu (yo a bitšwago ka la Mafisha) o be a na le botho le borutho bjoo bo ka fodišago dikgopolo tša banna bao ba tomolelanego mahlo a mahubedu kgorong.
Ka go latela setšo sa Maafrika le go ba setho sa ka mošate, Makhudu le yena o ile a nyala basadi ba go feta o tee. O thomile ka go nyala ngwana'a Mamabolo. Bobedi ba ile ba šegofatšwa ka bana ba bane: Mapodu Alex, yoo a ilego a tla a ba morutiši wa go tuma, mokgomana yo mogolo wa mošate le rakgwebo wa go tuma lefelong leo la gabo, e bile yena ngwana wa bona wa mathomo. Ba bile gape le Mokata (morwa), Makolobale (morwedi) le Mohure (morwa). Go latela setšo sa bogoši bja gaMankweng, Makhudu o ile a ya gaDikgale go nyala motswala'agwe, Mmamakgotla Priscilla Ntsima. Morago ga gore thari ya bona e felele fase, ba ile ba atlega ba ba le basetsana ba bahlano: Tonki, Moloko, Motlaupi, Molakeng le Molatela. Sehlomola o ile a bolaya Kaiser, yoo a bego a latela Tonki gomme yena e be e le mošimane a le noši ka lapeng. Le ge Mmamakgotla e be e le mosadi wa bobedi wa Makhudu, ka setšo le molao e be e le mosadi yo mogolo ka maemo go ngwana'a Mamabolo. Lebaka e le ge ngwana'a malome ka setšo e le mosadi wa maleba yoo motho a mo fiwago ke badimo go feta basadi bao a ikgethelago bona. Ga se ya ba mošate fela wo o thabelago le go reta go nyala Mmamakgotla ga Makhudu, eupša le setšhaba ka kakaretšo se ile sa laetša go roriša taba yeo. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo a hlatsetšego monyanya wa mabonwa wa Mmamakgotla o re: "E be e le ka 1913 ge monyanya o šegofatšwa ka kerekeng ya Sehlomola (United Free Church of Scotland) go la Donhill. Bohle, go akaretšwa le makgarebe ao a bego a apere mašira a bona, ba be ba hlabile mekgolokwane ka lethabo ba opelela medumo ya sethunya sa tumedišo go kgoši. Wo e bile monyanya wo mogolo go baratani bao ba kolobeditšwego e lego Makhudu Sam le Mmamakgtla Priscilla"
Go noswana le mogolo'agwe Sehlomola, Makhudu le yena gammogo le mpahto wa gagwe wa Mafsikana ba ile ba kolobetšwa. Bjalo ka modumedi, o ile a thoma go šomiša leina la Sam gomme le ba mphato wa gagwe ba ile ba bitšwa ka maina a bona a kolobetšo. Yena le mphato wa gagwe ba ile ba tsena sekolo sa Kamela Raphela kua Donhill seo e bego e le sekolo sa mathomo sa Presbyterian gaMamabolo sa go hlongwa ka ngwaga wa 1896 ka tumelelo ya kgoši Sehlomola. Morutiši wa bona e be e le Elton Dwasho yoo a gorogilego go tšwa Kapa ngwageng wa 1898 gomme ya ba morutiši wa mathomo wa go ba le mangwalo a borutiši go thuša Raphela. Bjalo ka barutwana, ba be ba ngwalela godimo ga matlapa gomme Sepele sa Adama {Please check this title} e bile puku ya go tsebega yeo ba e badilego. Ka se, Makhudu o laeditše mohlala wo mobotse wa gore go se tsebe go ngwala e swanetše go ba selo sa maloba.
Mphato wa sekolo sa thabeng e ile ya ba diketapele tša sekolo sa thuto ( seo se ikadilego godimo ga Bodumedi e sego melaong ya setšo). Se e bile matswalo a tokologo ya bodumedi le thuto. Go ile gwa napa gwa agwa dikereke tše ntši gomme dikolo tše bjalo ka Thume le Mahlanhle di ile tša bulwa. Mohlahlobi wa dikolo Morena P. A. Hoffman o kile a bolela gore ka ngwaga wa 1925 go be go šetše go na le dikolo tše tshela setšhabeng sa gaMankweng
Makhudu e be e le molemi wa seroto. O ile a dira serapana sa merogo lebopong la noka yeo e bego e feta kgauswi le motsana wa Mafarane. O be a ratwa kudu ke badišana ba dipudi le dikgomo ebile ba be ba mmitša Koko Mafisha, kudu ge ba be ba rata go re a ba fe dipotata ge ba mmona ka serapaneng. Temo e be e le tsela ya gagwe ya go iphediša, kudu ka morago ga 1931 ge pušo ya gagwe e fihlile mafelelong. Le ka morago ga pušo ya gagwe, Makhudu Sam, o ile a no fela e le mokgomana yo mogolo wa mošate gomme a thuša ka go eletša kgoši Mankweng. O hlokofetše ka 1953 gomme a bolokwa Segwetiane, moo e lego lefelo leo go bolokwago magoši a gaMankweng.
Mankweng II, yo a bego a tsebja ka la Athlone goba Magalane goba Sello, o belegwe ka 1901. O tsene sekolo Thune moo hlogo ya sekolo e bego e le Phillip Magagane yoo ka 1920 a ilego a hlohleletša setšhaba gore se romele Athlone Lovedale College go la Kapa go ya go ithutela dithutwana tša ka godimo. Ka hlohleletšo ya Makhudu, lapa le lengwe le le lengwe le ile la swanelwa ke go ntšha sheleng gore kgoši ya bona e ye Lovedale.
Le ge go le bjalo, ka lehu la Sehlomola ka 1925, Mankweng o ile a swanelwa ke go boa gae gore a tle a homotše rangwane'agwe Makhudu. Go tloga moo, ke moo setšhaba se ilego sa lemoga nyakego le tlhokego ya thuto ya ka godimo gomme masogana a mantši a bjalo ka Doasho Mamabolo, Matthews Thema, Selope Thema (yoo moragonyana e ilego ya ba leloko la go botega la SANNC), Harry P Mamabolo, Harry Q Mamabolo, Crasley Mahlatji, Heniel Bopape le ba bangwe ba bantši, ba ile ba tloga ba leba Lovedale ka mengwageng yabo 1910 le 1920. Ba bangwe ba ile ba ithutela borutiši mola bangwe ba ile ba ithutela bobetli le boagi. Masogana a a ditswatswa gammogo le yoo e tlilego go ba kgoši ya bona, ba ile ba thuša kudu ka go raka leswiswi leo le bego le ditela tlhabologo setšhabeng sa gabobona.
Magareng ga tše dingwe, Mankweng le baithuti ka yena ba Lovedale, ba ile ba ithuta kgwele ya maoto yeo ba ilego ba napa ba e tliša gae gore e tsebje e be e ralokwe. Le ka nako ya gagwe ya bogoši, Mankweng o be a rata kgwele ya maoto kudu moo a ilego a ba a hloma sehlopha sa gagwe sa Mankweng GG Mošate ka 1950. E be e le motsomi wa go tsebega. Makga a mantši o be a bonwa ke badišana a na le dimpša tša gagwe tše ntši. Bao ba bego ba mo dutše kgauswi ba bolela gore sešebo sa gagwe gantši e be e eba nama ya diphoofolo tša naga.
Mankweng Athlone o hlomilwe setulong sa bogoši bja Dikolobe-tša-Bjatladi (setšhaba sa gaMankweng) ka ngwaga wa 1931 e le Mankweng II. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo e lego motlogolo wa kgoši, o sa gakologelwa gabotse nako ya ge sefoka sa bogoši le taolo di fiwa Mankweng ke rangwane'agwe Makhudu yo a bego a mo swaretše bogoši semmušo moketeng wo mogolo.
Ka ngwaga wa 1936 Mankweng II, ka kwano ya bakgomana ba bagolo ba mošate, o ile a nyala timamello Motlakaro Sophia, morwedi wa kgoši Phatudi Mphahlele wa setšhaba sa gaMphahlele. Seo se ra gore o be a fapane le setšo sa bogoši bja gaMamabolo sa go nyala timamello gaDikgale. Ka bomadimabe bobedi ba bile le ngwana o tee fela wa mosetsana e lego Molatela, gomme a ba tlogela e sa le lesea mengwageng ya bo 1937. Mankweng II o hlokofetše ka 1966, pele ga ge kgoro ya mošate e ka nyala hlatswadirope go tla go belegela Motlakaro yoo e tla tlego e eba kgoši ka moso. Mmegedi wa ka wa ditaba yoo go itaetšago taba ye e mo tshwenya kudu o re: "Potšišo ke gore ke mang a tla tlago a tšea setulo se sa bogoši morago ga Motlakaro (mosadi wa Mankweng II yo a ilego a buša morago ga lehu la gagwe)?. Setšhaba se ile sa tšea nako go nyala hlatswadirope moo e lego gore Motlakaro o ile a inyakela hlatswadirope ka boyena. Ba bangwe ba bakgomana ba mošate ba ile ba dumelelana le kgopolong ye ya gagwe, mola ba bangwe ba ile ba ganana nayo. Ka gona potšišo ye e hloka karabo ya maleba bokamosong bja setšhaba sa gaMamabolo".
Engenas Lekganyane, setlogolo sa Marobathota Raphela yoo e bego e le ngaka ye kgolo ya mošate nakong ya pušo ya Mankweng I, o bile le balatedi ba bantši gaMamabolo mengwageng ya bo 1930. Ka 1938. Mathata a ile a tsoga ka lebaka la pako ya maatla (borena) magareng ga Engenas le kgoši Mankweng II. Ditaba di ile tša befela pele ge Mankweng II a thoma go lemoga gore batho ba fa Engenas dimpho tše bjalo ka dikgomo, dinku le dipudi. Basadi le bona ba be ba dira mešomo ye bjalo ka go lema, go hlagola le mešongwanašongwana ye mengwe yeo ka tlwaelo ba swanetšego go e direla mošate, e sego motho fela.
Engenas o be a kgethile letšatši la Laboraro go ba letšatši la thapelo ya basadi. Go ile gwa direga gore Laboraro le lengwe, komiti ya Basadi ba gaMamabolo e beakantšhe gore basadi ka moka ba gaMamabolo ba tle go kopana gomme go lokišwe dintlo tša kgoši le mošate ka kakaretšo. Bjalo ka ge Laboraro e le letšatši la thapelo ya basadi ba ZCC, basadi bao e lego maloko a kereke yeo ba ile ba kgetha go ya thapelong gomme ba se tle mošate. Go Mankweng, se ile ya ba taetšo ya mankgonthe ya gore Engenas o mmakiša bogoši.
Mankweng II o ile a se be le kgetho eupša a biletša Engenas kgorong go tla go ikarabela molatong wa go itira kgoši. Gona moo Engenas o ile a fa basekiši ba gagwe temana ye: "Mang le mang yo a nyakago go thibela noka go ela, o swanetše a dire bjalo ka sehla sa marega, ka gore ge a ka leka go thibela noka go ela ka sehla sa selemo mola noka e tletše, gona o tla ba a leka go dira seo se sa kgonegego". Setswalle magareng ga Engenas le Mankweng II se ile sa sesefala moo e lego gore ka 1939 Engenas o ile a bona bokaone e le go kgopela lengwalo la tokollo gore a tloge nageng ya Mankweng. O ile a hudugela Boyne moo a ilego a reka polasa gomme a hloma kereke ya gagwe yeo e ilego ya gola go fihla seemong seo e lego go sona le lehono.
Mengwageng ya bo 1940 setšhaba sa gaMamabolo se be ikgantšha le go ikgodiša ka dialoga tša go tšwa Fort Hare. Dora Mamabolo, morwedi wa Timothy Mamabolo wa Tshwane, yoo moragonyana a ilego a nyalwa gaNgamane, e bile sealoga sa mathomo ka 1943. Gape sealoga go tšwa Fort Hare e bile Jeffrey Mamabolo wa Kgatla gomme ka morago ga moo ya ba morwarragwe Ashley. Bobedi e be e le barwa ba Sam yoo ka nako yeo e bego e le morutiši sekolong sa Sekwala. Ka 1948, Alexander Letsoalo yoo e ilego ya ba serutegi sa go tsebega nageng ya gaMamabolo, le yena o ile a amogetšwa lengwalo la B. A. go tšwa gona kua Fort Hare. E bile ka hlohleletšo ya Letsoalo le kgoši Mankweng ge sekolo se se phagamego sa Mankweng se tla hlongwa ka 1949. Se e bile se sengwe sa dikolo tša mathomo tša thuto ya godimo ka mono Northern Transvaal.
Nakong ya ge Kgoro ya Thuto ya Babaso e nyaka go hloma kholetšhe ya borutiši thokong ya Leboa ka 1945, naga ya gaMamabolo e be e le magareng ga tšeo di ukangwago go ba tšeo di loketšego go ka kgethelwa morero wo. Lebaka e bile la gore gaMamabolo go na le dikolo tše dintši go feta mafelong a mangwe. Le ge go le bjalo, setšhaba se be se se sa na tshepo ye e feletšego go mohlahlobi wa dikolo, Morena P. A. Hoffmann, yoo e bego e le morwa wa Moruti Carl Hoffman, yo mongwe wa baruti ba go tšwa Gemany yoo a thopilego Kratzenstein le Leshwane setšhabeng sa gaMamabolo ngwagasomeng ya bolesomesenyane. Ka fao setšhaba se ile sa gomiša kgopelo yeo gomme kholetšhe yeo e ile ya agwa gaMokopane kgauswi le Potgietersrus ka 1947.
Pele ga ge molawana wa Extension of the University of Education wa 1959 o ka phatlalatšwa, woo o diretšego gore Yunibesithi ya Lebowa e hlongwe, Dr. W.W.W Eiselen yoo e bego e le mongwaledi wa Kgoro ya Merero tša Selegae le Morena M.J.Madiba yoo e bego e le mohlahlobi wa dikolo, ba ile ba ya go kgoši Mankweng II go kgopela tumelelo ya go hloma yunibesithi nageng ya gagwe. Gomme University College of the North e ile ya hlongwa go la Turfloop, polaseng ya setšhaba sa gaMankweng. Motsebodulo wo o ilego wa ba gona go dikologa yunibesithi ye o ile wa bitšwa Mankweng (o theeletšwe ka kgoši Mankweng II).
Ge yunibesithi e bulwa semmušo ka la 2 March 1960, kgoši Mankweng II yoo a neetšego ka £100 le dipholo tše pedi gore di hlabelwe monyanya wo, o be a tsebišitšwe ke morektoro Prof. E.F. Potgieter bjalo ka moneedi yo bolo. Naga ya gaMankweng e ile ya ba sediba sa thuto ka nnete, moo koma e ilego ya šutelela tshepetšo ya sekolo sa sebjalebjale.
E rile mokgoši wa 'mabu a utswitšwe ga Mankweng!' o hlabja ka la 9 July 1966, setšhaba ka moka sa ba sellong sa masetlapelo ka baka la lehu la tatagobona (Mankweng II). Tirelong ya poloko ya gagwe, moo Morena A.S. Letsoalo e bego e le moswara-marapo, diboledi ka moka di ile tša tumiša le go reta kgoši Mankweng bjalo ka senatla seo se šometšego tšwelopele le kgatelopele ya setšhaba sa gagwe ka ntle le go lapa; monna yoo a bilego le tšhomišanommogo ye botse le magoši ao a agelanego nao go hlabolleng Polokwane Regional Authority, yoo a swerego dipoledišano le mmušo ka ga go hlola khutšo nageng ya Afrika-Borwa. Thapelo ye ya tlhobošo e tsenetšwe le ke Morena P. A. Hoffmann yoo a bego a emetše Bantu Education, kgoši Mamokgalake Chuene, yoo a bego a emela magoši; mokgomanamogolo Doasho Mamabolo, yoo a bego a emela batho ba gaMamabolo nageng ya Afrika-Borwa. Senatla Kolobe-ya-Bjatladi o ile a robatšwa Segwetiane.
Histori ya Sekwala go fihla Kgokong
Bjalo ka ge go tlhathollotšwe temeng ya bobedi, mengwageng ya bo 1860, Sekwala le seripana sa gagwe sa setšhaba sa gaMamabolo ba ile ba tloga Kgwara morago ga go kgangwa ke meetse ga ngwana wa Leburu. Ba lebile thokong ya bohlabela mafelelong ba ikhwetša ba le gaMathunyeng, nageng ya kgoši Letsoalo, moo ba ilego ba kgopela botšhabelo. Morago ga go loba kgoši ka mothepana, ba ile ba fiwa naga ya go dula go la Molokobje. Go tšhabela gaLetsoalo ga Sekwala go bonwa bjalo ka poeletšo historing ya setšhaba sa gaMamabolo go tloga kgale, ka ge setšhaba se se kile sa dula gaLetsoalo nako ye telele. peleng
Ka lebaka la diphapano le ba gaLetsoalo, Sekwala le setšhaba sa gagwe ba ile ba tloga gomme ba hudugela thokong ya bodikela. Go dumelwa gore ba ile ba feta Duiwelskloof ya lehono. Gona gape le taba yeo e hlokago bohlatse gabotse ya gore ba ile ba sepelela gape thokong ya leboa go fihla Venda. Seo se dumelwago ke setšhaba ga bjale ke gore, ba rile go fihla Soekmekaar ya bjale ba e furalela go leba thokong ya borwa. Ba sepetše go fihlela ba feta Segopje yeo ka morago e bilego lefelo la bona la bodulo gomme ba dula Kgokong yeo ka nako yeo e bego e le ka fase ga taolo ya kgoši Dikgale. Se se hlalošitšwe ke yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba, yoo a bitšago kgoši Dikgale bjalo ka kgošikgolo ya Sekwala yoo a tšhabetšego go yena morago ga go fenywa ke morwarrago Kolobe e lego Mankweng.
Mengwageng ya bo 1990, Sekwala yo a bego a šetše a tšofetše, o ile a hlokofala gomme a bolokelwa Kgokong. Setšhaba sa Sekwala morago se ile sa thoma go dumela gore badimo ba sona ba thabaneng ya Kgokong moo kgoši ya bona e boloketšwego gona. Kgabedi, Mamotjau le Seswai e be e le barwa ba Sekwala. Kgabedi e be e le yena a swanetšwego ke bogoši, Mamotjau o hlokofetše pele ga tatagobona gomme Seswai a bewa bogoši.
Pušo ya Seswai
Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba yo a phetšego nakong ya pušo ya Seswai o ngwadile tše di latelago: "Ebe e le monna wa senatla wa go ema ka maoto yo moso. E le Kolobe ya nnete ka tlhago yoo a bego a phela a nametše pere ya gagwe ya go bitšwa Mmalefalane gomme a farafarilwe ke dimpša tše tharo. O be a bonwa ka jase ya gagwe ya sejoni le diputse (boots) le mongwatse wa makhaopoy hlogong"
O be a bitšwa gore ke morwa wa Sekwala morwa Mantši-apara-kgokong, gomme se se hlalošago gore mmago Sekwala e be e le Mantši. Morago ga go fiwa bogoši, Seswai o ile a ya setšhabeng sa gaMachaka (Botlokwa) go yo nyala mosadi. Seswai e be e se kgoši ya go timana. Se se hlatselwa ke gore o be a fela a gopola gore bogoši bjo gabotsebotse ke bja mogolo'agwe Kgabedi, yo a hlokofetšego pele tatagwe a hlokofala. Ka go realo, o ile a dira tumelelano le setšhaba yeo go ya ka yona timamello, yo ka setšo e swanetšego go ba mosadi wa Kgabedi, e bego e swanetše go nyalwa. Se se laetša gore o be a tloga a tseba gore yoo e swanetšego go ba kgoši o sa tlile go belegwa. Go na mo setšhabeng, o ile a nyala ngwana'a Mathosa bjalo ka timamello. Ke ka lebaka leo kgoro ya gaMathosa e tsebjago ka la Mmopa-kgoši. Ka go realo go ka rungwa ntle le kgonono gore Seswai e be e se yena a swanetšwego ke bogoši, eupša e be e no ba moswaredi fela. Mengwageng ya bo 1900, Seswai le setšhaba sa gagwe ba ile ba hudugela gaKama, bokgole bja go se fediše pelo go leba thokong ya borwa bja Kgokong.
GaKama, moo setšhaba sa Sekwala se ilego sa dula gona, e be e le polasa ya lekgowa leo batho ba tikologo ba bego ba le bitša Sekgerekgere. O be a dula a gohlola o kare o swerwe ke sehuba sa TB, seo a rego ge a gohlola go kwagale modumo wa kgere-kgere. Ka bomadimabe leina la gagwe la nnete ga le tsebje. Ka 1903, polasa yeo ya Turfloop e ile ya rekwa ke barwa ba babedi ba ga Israelsohns e lego Max le Woolf, bao e bego e le bafaladi ba Majuta go tšwa Latvia le Lituania go la Russia. Bobedi ba ile ba aga letamo leo ga bjale le tsebjago ka la Turfloop Dam, polaseng ya bona. Ke gona mo polaseng ye moo moragonyana go ilego gwa hlongwa yunibesithi ya Lebowa ka ngwaga wa 1959. Morena Thal, yoo le yena e bego e le mofaladi wa Mojuta, o ile a aga lebenkele la mathomo gona mo, leo ka moragonyana e ilego ya ba la Moruti Makgobe Bopape.
Ka nako ya ge ba le gaKama, go ile gwa phulega phapano magareng ga Seswai le batho ba gaDikgale. Go kwagala gore e be e le selemo dinakong tša ge go lengwa ge se se direga. Lebaka le legolo leo le hlotšego phapano ye ke pako ya mašemo. Mo ntweng ye, batho ba gaSekwala ba be ba dumela gore batho ba gaMankweng bao ba nyetšego timamello ya bona gotšwa gaDikgale, ba hlohleletša madira a bona go thuša Dikgale. Mola batho ba gaDikgale bona ba dumela gore Sekwala o thušwa ke Makgowa ka ge ba be ba bone batho ba mmala wa go taga ba gaBopape ba na le madira a gaSekwala. Madira a Makgwadiba'a Sekwala a ile a hlabana ka mafolofolo kgahlanong le madira a gaDikgale go fihlela ge Moruti Bopape a tsena ntwa yeo ka bogare gomme phapano ye ya go hloka ntlha le thito ya fihla mafelelong. Ka 1907 Seswai le setšhaba sa gagwe ba ile ba huduga gaKama go ya moo go tsebjago ka la Tlhahlaganya, moo lehono go lego bookelo bja Mankweng. Se e bile ka lebaka la go se kwešišane le bagaIsraelsohns.
Tlhahlaganya e laetša gore ba bangwe ba batho ba Sekwala ba ile ba dula gaMotholo mola ba bangwe ba ile ba dula gaThoka. Mafelo a mabedi a a ka thoko ga Tlhahlaganya, ka thokong ya bohlabela le ka bodikela ka tatelano lefelong leo le bitšwago Kwaga Syferkuil.
Tlhahlaganya dilo di ile tša befela pele le go feta. Go kwagala gore Kwaga o ile a ntšha molao wa gore banna ka moka le bahlogadi ba swanetše go šoma ba sa lefiwe ba 'šomele boroko', seo se tsebjago le ka Seafrikanere e le 'more kom or sommer', e le ge ba šomela gore ba dula nageng ya gagwe. Le ge ba ile ba dula fao tekano ya mengwaga ye šupa, batho ba gaSekwala ba be ba dula ba na le phapano le mongmabu wa bona. Ke ka nako ya ge ba le gona mo Tlhahlaganya ge go tla belegwa kgoši ya bona ya ka moso e lego Maribe James ka ngwaga wa 1912. Morago ga go kgotlelela ditlaišego polaseng ya Kwaga, setšhaba sa Morwa'a Mantši se ile sa tšea sephetho sa go arogana. Ba ile ba hudugela bohlabela, ba feta meboto yeo go yona go agilwego yunibesithi ya Llebowa lehono, gomme ba dula fao go tsebjago ka la Mmalesa.
Setšhaba se ile sa buša moya e le taetšo ya go thabela khutšo ge se le Mmalesa morago ga ditlaišego tšeo se bilego go tšona kua Tlhahlaganya. Go ntšhitšwe koma gona moo Mmalesa yeo yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba e bego e le modikana go yona. Le ge go le bjalo Mmalesa e be e dutše e se naga ya bona. Seswai le batho ba gagwe ba be ba lapišitšwe ke go kgopela go šutelelwa nageng tša batho ba bangwe.Go swanetše go gopolwe gore Seswai o be a na le setšhaba se segolo eupša a se na naga yeo a ka dulago ka khutšo le sona ya ba ga bona. Se se swanetše go lebelelwa ge a be a bapetšwa le magoši a mangwe a bjalo ka Mankweng, Dikgale, Molepo le ba bangwe bao e bego e šetše e le mengwagangwaga ba na le mafelo ao gothwego ke a bona. Ka gona Seswai o ile a swanelwa ke go inyakela lefelo leo le tla mo itiago makopo.
Go tloga ka 1920 setšhaba sa gaSekwala se ile sa leka ka moo se ka kgonago go ikhweletša naga yeo e ka bago ya sona. Setšhaba se se be se thušwa le go hlohleletšwa ke Moruti Makgobe Bopape yoo a bilego le polasa Kgokong go tloga ka ngwaga wa 1906. Bopape o ile a ema setšhaba sa gaSekwala nokeng maitekelong a bona a go hwetša Doornfontein gore e be naga ya bona. Go ile gwa kwanwa ka la gore lapa le lengwe le le lengwe le swanetše go ntšha £20 gore go rekwe Doorfontein (yeo go bona e bitšwago Segopje) yeo e ilego ya ba naga ya bona.Ba thomile go hudugela Segopje ka 1921. Pušo ya kgoši Seswai e ile ya latela ka 1922. Ngwaga goba ye mebedi morago ga khudugelo ya bona go ya Segopje ge kgoši Seswai a hlokofala gomme Sefelefele yo abego a tsebja ka la Lekau ebile e le mokgomana wa mošate, o ile a fiwa marapo a pušo gore a swarele Maribe yoo e bego e sa le yo monnyane.
Pušo ya Maribe
Maribe, yo a tsebjago ka la Senakangwedi, yoo mmagwe e bego e le ngwana'a Mathosa, o be a na le bagolo ba bararo ba basetsana e lego Morufa, Kgetja le Malehu. O ile a tšea bogoši bja Sekwala ka ngwaga wa 1942. Setšhaba se ile sa nyala Mmasemadi go tšwa gaMachaka bjalo ka timamello ya Maribe. Kgoši Maribe, yoo a bego a tsebega gape ka la James, o ile a nyala gape basadi ba babedi go tšwa lapeng la ga Mathosa gomme basadi ba gagwe ba bannyane le ngwana'a Ramusi go tšwa ga Machaka ya ba mosadi wa gagwe wa mafelelo. Ka go nyala timamello go tšwa setšhabeng sa gaMachaka, Maribe o be a latela mohlala wa rangwane'agwe Seswai. Bjalo ka tlotlo le tlhompho go batho ba bommagwe ba gaMathosa, Maribe o ile a nyala batswala ba gagwe ba babedi. Yo e tlilego go ba kgoši ya ka moso, Molapi Phillip o belegwe ke Maribe le Mmasemadi. Ka tsela yeo, e napile ya ba molao wa setšo setšhabeng sa gaSekwala gore se nyala timamello ya sona go tšwa gaMachaka. Molapi, bjalo ka kgoši ya ka moso, le yena go lebeletšwe gore a tle a dire ka tsela yeo.
Bodumedi le Thuto setšhabeng sa Sekwala
Bodumedi setšhabeng sa gaSekwala bo tlišitšwe ke Daniel Magoba check this surname in the source text, Makgobe Phillip Bopape, Silas Makgoba le ba bangwe mengwageng ya go feta. Bjalo ka ge badumedi ba fela ba kopana le mathata mafelong a mangwe, banna ba le bona ba ile ba hwetša gore thero ya bona ya lentšu la Modimo ga e amogelwe ka tshwanelo setšhabeng, kudu go kgoši Sekwala ka boyena. Thuto ya bona ka ga Morena Jesu bjalo ka kgoši ya dikgoši e be e dira gore Sekwala a se kgotsofale. Sekwala, ka go tšhogela bogoši bja gagwe, o ile a thoma go monafalela Morena Jesu yo go bolelwago ka yena mehla ye. Ka morago ga lebakanyana, kgoši Sekwala o ile a kgahlwa ke thero ya Daniel Magaba check the surname kudu ge a rera ka thutwana ya gore "bahu ba tla tsoga mabitleng". Go tloga moo o ile a hlohleletša batho ba gagwe go amogela dithutišo ka ga Morena Jesu. Sekwala o be a se a kwešiša thero ya Magaba gabotse ka gobane yena o be a nagana gore seo Magaba a se bolelago o ra gore madira ka moka a gagwe ao a fetilego le marumo a tlo boa gape a phela ka sebele, gomme a tla a mo thuša go lwa gore a thope bogoši bja Dikolobe go morwarragwe Mankweng.
Kgato ya tsogo ya bahu, go ya le ka moo Sekwala a bego a e kwešiša ka gona, e tšea nako ye telele ka fao o ile a thoma go fela pelo. Ka yona nako yeo bakolobetšwa setšhabeng sa gagwe ba ile ba thoma go gana go rapela lehwama (mohlare wa thitikwane) mola ba bangwe ba ile ba gana go latela le go phethagatša melao ya setšo ya 'go betha mphoka' (ge go nešwa pula) gomme ba bona koma bjalo ka boheteng. Ke moo Sekwala a ilego a thoma go ipona botlaela a re o forilwe gomme a thoma go bitša Magaba gore ke moradia wa maaka. Gona moo a laela gore Magaba le baphološwa ba gagwe ba lelekwe gomme dipuku tša bona di fišwe ka mollo. Makgobe Bopape, yoo a bego a bona kgoši Dikgale bjalo ka kgošikgolo go Sekwala o laetša gore Dikgale o be a sa kwele Sekwala bohloko ka taba ya gore madira a gagwe ga se a tsoga mabitleng ka ge Sekwala a ka be a bile le maatla gomme ka go dira bjalo ya ba mootlwa go yena.
Moragonyana e rile ge Makgobe Bopape yo e bego ele setlogolwana sa Makgobe Mamabolo, mokgomana wa mošate le mohlabani yo bogale a rera lentšu la Modimo go la Botlokwa, Sekwala a mo kgopela gore a tle Kgokong. O ile a motshepiša gore o tla rapa batho ba gagwe gore ba kolobetšwe ka bontši. Bopape o ile a napa a fiwa tumelelo ya go tloga Botlokwa go ya Kgokong.{The sentence starting with Silas Makgoba ga ke bone gore e tsena bjang lefokong leo e lego ka gare ga lona, ka fao nke o le hlokomele hle!}
Seswai, morwa wa Sekwala yoo a ilego a ba kgoši moragonyana, le yena a ile a amogela bodumedi. O ile a kolobetšwa ke moruti Knothe wa Kratznstein gomme a fiwa leina la Jacob. Bothata bjo bogolo bja Jacob e be e le gore bodumedi bo ganana le go nyala basadi ba go feta o tee. Le ge a be a amogetše bodumedi, Seswai o ile a no fela a latela setšo sa go nyala basadi ba go feta o tee.
Go ata ga dikolo setšhabeng sa gaSekwala ga se go tšeye nako go latela dikereke. Ntlha ye tee fela yeo e ka bago e ditetše go ata ga dikolo setšhabeng sa gaSekwala ke lebaka la ge batho ba gaSekwala go ba tšere nako e telele go ka hwetša lefelo leo ba ka dulelago sammaruri. Bjalo ka ge e be e le bašutelelwa dinageng tša magoši a mangwe, go be go sa be bonolo gore ba ka dula fase gomme ba rera ka ga go ikagela sekolo seo e lego sa bona. Batho ba mmalwa bao ba bego ba rutegile, ba be ba etšwa dikolong tša dinaga-mabapi tše bjalo ka gaDikgale le gaMankweng.Ka morago ga go reka Kgokong ka 1906, Makgobe o ile a aga sekolo ka thoko ga kereke ya gagwe.
Sekolo sa Sekwala seo se theeletšego ka kgoši Sekwala, e bile sekolo sa mathom go agwa ke setšhaba sa gaSekwala ka 1928 go tloga mola ba thopile Segopje bjalo ka naga ya bona. Go agwa ga sekolo sa Sekwala go be go etilwe pele ke Shai yoo e bego tatago Moruti Shai-Ragoboya le Seabi yoo moragonyana e ilego ya ba moruti. Sekolo se se be se agilwe ka fase ga taolo le tlhokomelo ya kereke ya Lutere le ya Aglican. Dihlogo tša sekolo sekolong se di be di bewa ka go šielana, ke gore: hlogo ya sekolo ya Molutere e be e fiwa maatla a taolo go fihla lebaka le le rilego, gomme ge lebaka leo le fedile, go bewa ya Moanglican lebaka la mengwaga ya go lekana le ya wa peleng. Go ile gwa latela barutiši ba go tuma mo sekolong sa Sekwala, ba bjalo ka Sam Mamabolo, Bethuel Mamabolo, Freddy Mamabolo, Geoffrey Mamabolo, J.P.S. Mamabolo, le D. M Segooa. Morena D. E. Cheue e bile hlogo ya sekolo ya go tuma go tloga ka 1940 go fihla ka 1954 ge sekolo seo se arolwa ka diripa tše pedi, sa mefato ya tlase le sa mefato ya godimo. Morena S.M. Thema, yoo moragonyana e bilego Mongwaledi wa School Board, e bile hlogo ya sekolo sa mefato ya godimo ya mathomo, ya ba Mongwaledi wa tonakgolo Dr C. N. Phatudi gomme mafelelong ya ba mohlahlobi wa dikolo. Ka nako ya ge Morena Thema e le hlogo ya sekolo sa mefato ya godimo seo se bego se bitšwa Sesoai, Morena Cheu, yoo a bego a thomile go tšofala o ile a šala e le hlogo ya sekolo sa mefato ya tlase seo se šadilego se bitšwa Sekwala
Go tloga mathomong, sekolo se seswa sa Sesoai, ka fase ga boetapele bja Morena Thema, se ile sa tuma. Mengwaga e mentši ya go latela, Thema o be a ntšha dipoelo tše dibotse tša mphato wa boselela tikologong ye gomme a thopa le difoka ka diphadišano tša meopelo go fihla makaleng a godimo. Yo mongwe wa babegedi ba ka ba ditaba o sa gopola gabotse mohla kgoši Maribe a ilego a hlaba kgomo go lebogiša sekolo se go thopeng difoka ga sona. Go thopa difoka diphadišanong tša moopelo le go ntšha dipoelo tša godimo e ile ya napa ya ba setšo sa sekolo se ge se sa le ka fase ga taolo ya Morena Thema go fihlela a tlile go hlatlošetšwa maemong a go ba Mongwaledi wa School Board. Morago ga moo sekolo sa go bitšwa Maribe se ile sa agwa go akotša barutwana bao ba tšwago dikolong tše pedi. Setšhaba sa gaSekwala se ile sa kgona go aga sekolo sa go phagama seo se tsebegago ka la Phiri-Kolobe ka 1968 seo ba bego ba se hlakanetše le setšhaba sa gaDikgale.
Mothopo: Enos Mamabolo, Dinyakišišo tša ge a ngwala dithuto tša gagwe tša Honours Yunibesithing ya Lebowa.
Mathomong
Setšhaba sa ga Kgoši Meshack Obed Mashego wa naga ya go tsbega ka Moreipušo se tšwa Kubung. Go tlogeng ga bona Kubung ba ile sa rotogela Middelburg ka Eastern Transvaal ya maloba. Go Middelburg ba sepetše go bapa le noka ya Lepelle (Olifants river). Ba be ba sepela le ditšhaba tše pedi e lego setšhaba sa Ga-Masemola le sa Ga-Nchabeleng. Ge ba le tseleng ba kopane le tau yeo ba ilego ba e bolaya ba tšea mokgopha wa yona. Ya ba gona ge ba fetola moano wa bona e lego nong, goba babina-tau. Ge e le Masemola le Nchabeleng bona ba a kgopela bodulo nageng ya kgoši Sekhukhune.
Leeto la Mapulana le ile la tšwela pele ba dutše ba sepela go bapa le noka ya Lepelle. Go fihleng ga bona Nelspruit ba tshela noka ya Lepulana go fihla ba ikhwetša ba le nageng ye lehono re rego ke Mapulaneng. Ba bangwe ba re ke Bushbuckridge le ge go sa tsebege gore leo leina le tlile bjang. Ge ba be ba dutše ba sepela leeto leo la go nyaka mo ba ka go dula ntshe, ba ile ba šia mokgalabje yo gothwego ke Malathuleng Mokwena ba mo laela gore a šale a lebeletše manaba ge a tšwelela. Ge e le setšhaba sona se ila sa tšwelela pele ka leeto go fihla ge ba dula fase ga thaba ya Mogologolo. Leina le Mogologolo, tlile ka lebaka la gore ba re thaba yeo ba be ba e namela ka mogologolo. Thabeng ya Mogologolo ba ile ba tla ka leano la go fenya maburu ao a bego a nyaka go ba amoga naga. Ba ile ba namela thaba yeo, ba dula godimo ga yona, ba kgoboketša maswika ao a bego ba a theoša gore a pšhatlaganye manaba a bona. Ba ile ba fenya maburu ka go šomiša mokgwa wa go lwa le bona ba le godimo ga thaba yeo.
E be e le ka ngwaga wa 1864 ge ba fenya maburu ba nama ba thoma go theoga moo thabeng, ba abagana dinaga go ya ka magoši a bona. Morei o ile a dula mo ba rego ke Motlamogale gomme ya ba kgoši ya mathomo ya lefelo leo. O bušitše gomme a latelwa ke Matloše. Matloše yena o latetšwe ke Matšhene a swaretše Benjamin ka ge e be e sale yo monnyane. Benjamin o ile a leba go la Gauteng gomme a gana go boa ge nako ya gore a tšee bogoši e fihla. Setšhaba se ile sa mo sala morago ka kgang go fihla a boa gae ka 1962, ka nako yeo mmagwe o be a le bolwetšing gomme a nyaka go mmona. Benjamini o ile a ba kgoši gomme a buša go fihla ge a ikela badimong ka ngwaga wa 1969. Bogoši bo ile bja tšewa ke morwarra'gwe e lego Mashile ka ge Meshack e be e sale o monnyane.
Koma e bopa karolo ye bohlokwa setšong sa Mapulana. Yona ba e šomiša go aba thuto ya setšo go mašoboro le mathumaša. Tše dingwe tša tšeo ba rutwago tšona komeng ke hlompho, go ikilela, lerato le kgotlelo. Koma ya Mapulana e gabedi. Ya mathomo ke ya bodika gomme ya latelwa ke ya bogwera. Koma ya basetsana ke bojale. Koma e bopa setšhaba sa go ba le boikarabelo, hlompho le bohlale. Ke ka fao lešoboro le lethumaša ba sa fiwego tumelelo ya go ka ema pele ga setšhaba go ka fana ka polelo. Motho wa gona le ge a obile molato ga ahlowe ka ge a tšewa gore e no ba selo fela. Ka mantšu a mangwe go ra gore koma e dira motho gore a tšewe bjalo ka motho yo a feleletšego kgopolong. Mapulana ba hlompha koma kudu, ke ka fao ge mašoboro le mathumaša a senago tumelelo ya go ka tsena ka komeng. Le bao ba bolotšego ga ba tsene ka dikomeng tša magoši a mabapi. Bao ba sa bollago ge ba ka tsena ka komeng ga ba bowe, ba a bolotšwa le bona. Go ya ka kgoši, bakgoma le bakgomana ba ka mošate, koma ke selo seo se nyakago go ilelwa.
Mapulana ga ba dula ba le tee, ba dikologilwe ke ditšhaba tša Baroka, Bakutsi le Batsonka. Mapulana ga ba tsene ka komeng ya Batsonga, Baroka le bona ga ba dumelelwa go tsena ka komeng tša ditšhaba tše dingwe, bjalo bjalo. Koma tša Mapulana ke bodika, bogwera le bjale. Ge koma ya bodika e ntšhiwa, basetsana ga ba ye komeng. E tlile gore selemong se se latelago ge go ntšhiwa ya bogwera, ya bjale le yona ya ntšhiwa. Mapulana le bona bjale ka ditšhaba tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba na le diila tše ba di latelago. Ba re diila di ba thuša gore ba phele bophelo bjo bo bolokegilego, bja go hloka malwetši le tše dingwe tša dilo tše di sa tlwaelegago setšhabeng. Ka boripana go ilela go bopa karolo ye bohlokwa mo setšong sa bona. Ba dumela gore malwetši a mantši ao a fetšago thaka ye tshese/baswa matšatšing a lehono a hlolwa ke go se ilele.
Go nyatša batswadi ke phošo ye kgolo ngwaneng wa Mopulana. Moputso wa go nyatša batswadi ke go gola o na le go hloka mahlatse bophelong. Le ge ngwana a kopana le motho yo mogolo tseleng o emela ka thoko ga tsela gore motho yoo a fete. Mapulana ba ruta ngwana gore a tšeye motho yo mongwe le yo mongwe yo mogolo, bjalo ka motswadi wa gagwe. Ngwana ga a dumelelwa gore a tsene ntlong ya batswadi ba gagwe.
Ge motho a hlokofala ka gae, bana ba tlošwa gomme ba išwa ka ga malapeng a maloko a bona gore ngwana a se tsebe gore go na le eng ka gae. Ge a botšiša gore motho yo a hlokofetšego gore o kae, karabo ye a e fiwago e no ba gore motho yoo o tšerwe ke phiri. Lehu le ilelwa go feta dilo tše dintši setšhabeng.
Go a ila gore lesogana le tsene dikobong le lekgarebe leo le gomilego tseleng. Go tšewa gore lekgarebe leo le na le dilo di swana le makgoma. Le swanetše le ilele. Ba tšwela pele gore selo seo gantši se fetšago masogana matšatšing a lehono ke wona mokgwa wow a go tsena dikobong le batho ba bjalo.
Monna ga a swanela go robala ka ntlong ye tee le mosadi wa gagwe yoo e lego motswetši. Ngwana o a ilelwa gore a tle a phele bophelo bjo bo itekanetšego. E bile tatelano ya bana ka lapeng e na le mokgwa wo e laolwago ka gona ntle le go šomiša dithibela-pelegi go swana le matšatšing a re phelago go ona.
Ka nako ya go lema, dipeu di be di ntšhwa ke yo mogolo ka lapeng. Ge go sa dirwe bjalo gantši go be go eba le segole ka lapeng. Ge maraka goba dithose di budule e be e le yo mogolo ka lapeng yo a lomago (go kwa tatso ya tšona di apeilwe) pele ga ge di ka bunwa.
Ge go ka na pula ya sefako gomme ya senya dimela ka mošate go be go bewa nako ya gore batho ba ilele go tsena ka mašemong go fihla ge mošate o tlo fediša kiletšo yeo ya go tsena ka mašemong.
Ditloo di a ilelwa. Go na le nako ye e lego gore ba ka difokeng ba e beya gore ditloo di bjalwe ka yona. Gantši ge di ka bjalwa pele ga lebaka leo le dumeletšwego, di na le go fela di hlola phišo yeo e thibelago pula.
Go ila gore mohlologadi a jele dijo ka mogopong o tee le batho ba bangwe. Mohlologadi o swanetše a be le mogopo wa gagwe go fihla ge a fetša lebaka la go ka ba ngwaga go re a fetše kilelo yeo.
Bana ga ba swanela go duma nama ge go hlabilwe kgogo ka gae. Ngwana o swanetše go ja morogo. Nama ya kgogo ke ya batho ba bagolo fela.
Go a ila gore ngwale a sepele mosegare a kopane le motho mang le mang. Ge ngwale a sepela a kopana le batho, o be a tšhaba.
Mapulana ba bolela le badimo le modimo ka mokgwa wa go phasa. Ba dumela gore lebaka la gore naga e be le meetse a mantši mehleng ya bogolo-golo e be e le gore badimo ba be ba gopolwa le go hlomphiwa. Ba re badimo ba be ba kgona go ba fa dipula tša medupi temo ya ba gona puno e be ya go tlala seatla. Ge letšatši le ka fiša go ka thibela le kgonagalo ya go na ga dipula, setšhaba se tšwa lesolo go ya go nyaka se sengwe le se sengwe seo ba se bonago, ba se tsee ba se iše ka mošate. Ge ba topetše dilo tše bjalo ngaka e a bitšwa ka mošate gomme ya dira ka moo e tsebago, pula ya nama ya thoma go na. Ba bangwe ba re ke go itia mphoka.
Mathomong
Lenyalo...Lehu...Dijo...Dikoma...Polelo...Tswalano...
Matebele a Moletlane, a ikana ka tlou goba motho a ka re ke babina-tlou. Bona ba dumela gore tswetšwe ke morafe wa Mazulu. Matebele a Moletlane a ka tlase ga boetapele bja Kgoši Sello Madimetša Kekana wa Boraro. Ka nako ya ge ba sepela leeto le letelele leo le ba fihlišitšego phorobentsheng ya Limpopo mo go tsebegago ka la Moletlane, Matebele a re a be a etilwe pele ke Mmuši Mahlangu. Ge e le polelo yona ke ya Setebele, ba a 'somaela'.
Go tloga MaZulung ba re ba ile ba aga Aberspot, bodikela bja Tshwane. Go tloga Aberspot ba ile ka thokong ya noka ya Moretele moo ba tšwilego dihlopha tše pedi. Sehlopha se se bego se etilwe pele ke Mahlangu se ile sa šala Mamošiale mola seo se bego se etilwe pele ke Mmuši. Setšhaba sa Mmuši se ile sa tshela noka ya Moretele e le ge se e ya mo ba rego ke Sepitsi. Ka nako yeo ba ile ba thewa leina la Bathobeng. Ba dutše Bathobeng thabeng ya Sepitsi ba khudugela Maphothu (Pietersburg).Ba dutše Maphothu lebaka le letelele mo e lego gore ditšhaba tša Bapedi ba Masemola, Mphanama, Manganeng, Nchabeleng le Ntšeletšeng di ba hweditše moo Maphothu. Ditšhaba tše di be di etšwa Swatsing (Swaziland).
Mathomong dihlopha tša Matebele e be e ele tše nne. Tšona ke dihlopha tša ga Mabena, Nzunza, Kekana. A mangwe Matebele a ile a falalela Venda ka go tsoma. Batsomi bao ba Matebele ba tsenetše kgošing ya Makhalanga. Gothwe kgoši yeo ya Makhalanga e ile ya rata Matebele kudu moo e ilego ya feleletša e ba file mothepa. Ka go se nyake go tloga le Matebele a le tee, mosadi yoo o ile a kalatša makgarebe a mmalwa gore ba tlo nyalwa ke Matebele. Methopo ya rena e dumela gore seo e bile mathomo a lefelo le lehono le bitšwago Venda. Nnete ke gore ba palelwa ke go fahlela ntlha ya gore Matebele a gona morafeng wa Vha-Venda.
Mehleng ya ge Matebele a elwa dintwa le merafe yeo re boletšego ka yona, Matebele a re ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši. Matebele ka go se tsebe gore ditšhaba tšeo di be di laola ka letšatši, ge letšatši le hlaba le batametše thaba, ba be ba sa tsebe gore le hlaba le eng. Ba rile ba sa le moo ke ge go tšwelela Maswatsi ao a bego a ikemišetše go lwa ntwa ya marumo le Matebele. Ntwa yona ba ile ba lwele ya marumo, maphelo a madira lobjwa ka mahlakoreng ka moka. Bao ba re filego tshedimošo ye, ga ba gopole gabotse gore batšwasehlabelo ba ntwa yeo e bile ba ba kae.
Maswatsi a rile ge a tšhabela ga Radingwana, ba nyoga nokeng ya Lepelle le Lepellane. Gona moo gothwe ba ile ba kopana le tau gomme ba e bolaya. Matebele a akanya gore seo e ka ba e le sona se dirilego gore merafe yeo e ikane tau. Ba re bona ba dumela gore Maswatsi ao ke Bankwane.
Bagale bao e lego gore ba a gopolega setšhabeng sa Matebele ke batho ba go swana le bo Tšo'a Marema. Matebele a re monna yo wa ga Marema e be e le mohlabani yo maatla kudu setšhabeng sa Matebele. Ba re ge ba mo reta ba fela bare ke 'Tšo Marema' Motimedi'. Gothwe mengwageng ya bo 1880 kgoši Sekhukhune le madira a gagwe ba ile ba ya Moletlane ka maikemišetšo a go lwa le go thopa maruo le basadi ba Matebele. Sekhukhune o ile a kgopela Matebele gore a tle go binela koma nageng ya gagwe kua Bopedi. Ba re tšeo ka moka e be e le maano a goketša Matebele gore a yo bolaelwa fao.
Gona moo kgoši Sekhukhune a tšea nama a e beša ka maano a gore a laele Tšo'a Marema gore a e bešole. Monna yoo wa ga Marema o ile a gana go e bešola. Go gana moo e be e le go lemoša Sekhukhune gore, a ka re tsoge a mmušitše le ga tee. Gona moo mohlabani yoo wa Letebele o ile a lemoša madira a gabo ao a tlilego le yena gore, ge a ka kwa a letša naka gora gore ba tšwe, go tla be go befile.
E rile ge monna yoo wa ga Marema a letša naka bošego-gare madira a Matebele a tšwa gore ba tšhabele gae Moletlane. Baanegi ba rena ba tšwela pele gore madira a Sekhukhune a ile a kitimiša a Matebele go fihla ge tshela noka ya Lepelle. Gona moo Tšo Marema o ile a a ema gare ga noka ya Lepelle a tshwere serumula. O be a dira seo gore madira a Sekhukhune a bone gore o dirile mollwane ka gare ga meetse. Mollwane woo e be e le wa gore lemoša gore yo a tshelago mollwane woo, o tla boela gae e le setopo. Ka morago ga go bona gore madira a ga Sekhukhune a boetše morago, o ile a tšea madira a gabo a boela gae. Go boeng gae o tsenetše ka sefate sa ga kgoši Mphahlele. Mphahlele o ile a ntšha banna gore ba mo iše Moletlane. Tiragalo ye e bile gona mengwageng ya bo 1880 ka nako ya pušo ya kgoši Sikwane. Matebele a ile a fa kgoši yeo ya Bakgaga mosadi. Ngwana wa mosadi yoo ge re bolela bjale, ke kgošigadi ya kua ga kgoši Maja.
Mathomong
Lenyalo
Go ya ka setšo sa Matebele, lesogana le nyala ga malome goba ga rakgadi ya lona. Ge lesogana le bone mothepa le botša rakgadi 'a lona gore a di fitišetše go mmago lona. Mmago lesogana yena o di tšhollela monna bjalo ka hlogo ya lapa. Gona moo go bitšwa maloko a mangwe a lelapa go bjalo ka bomalome, le ba bangwe gore ba tlo kgetha batseta go yo kgopela sego sa meetse le boledišana ka tša magadi. Gantši go na le polelo ya gore, 're bone sego sa meetse ka mo lapeng gomme re kgopela gore le re tswaleng'. Matebele a nyala ka dikgomo tše e ka bago tše tshela fela.
Mathomong
Lehu
Lehu le fiwa hlompho le kilelo ye kgolo Matebeleng. Ge motho a hlokofetše, mosadi goba monna wa gagwe o mo ilela dikgwedi tše e ka bago tše senyane go ya go tše lesome-pedi goba motho a ka no re ngwaga ka moka. Ka morago ga ge lehu le se no begwa melokong, bana ba išwa melokong ya kgole gore poloko e dirwe ba se gona. Ngwana ga a botšwe gore mohu o ile kae. Ge e le rakgolo bana ba botšwa gore o sa ile go rema dikota. Ge e le koko ba botšwa gore o sa ile go kga leswielo. Ka polelo ya go tlwaelega ba no fela ba re o ile ga maotwana-hunyela goba bohunamatolo.
Poloko ya gona e dirwa gare ga bošego mola naga e rile tsee! Lehung la Matebele ga go jewe ka ge yo mongwe le yo mongwe a etla le dijo tša gagwe. Gona moo setopo se ntšhwa ka mafuri ge se yo lotwa ka lešakeng goba mo ba lelapa ba kgethago gore se bolokelwe gona. Lebaka la gore setopo se ntšhiwe ka mafuri, ke go thibela gore ka lapeng go se šale makgoma ka ge mohu a imela. Ka ge lehu le ilelwa, mohlologadi le yena ga a tshwanela go dikelelwa ke letšatši a le nageng, go kitima le gona go goeletša. Ge a bona maru a thoma go bonagala o ka re a nyaka go neša pula, o ya gae ka ge e le seila gore a nelwe ke pula.
Mathomong
Dijo
Sejo se segolo sa Matebele ke bogobe (e sego bja ting). Merogo ye e tlwaelegilego Moletlane ke leroto, mophodi, monawa, bjalo le bjalo. Merogo ke ye mentši ka tsela yeo e lego gore, ge motho a e bala, a ka se e fetše. Monawa le leroto gantši di a apewa tša anegwa letšatšing gore e ome. Morogo o mo bjalo (wa go omišwa) o bitšwa mokhuša. O jewa ka nako ya marega mola merogo e se gona. Nnete ke gore mokhuša o na le diagammele bjalo ka morogo o moswa. Go ya ka o mongwe wa baanegi ba rena, Matebele nama ga ba e setše kudu ge go bapetšwa le merogo. Ba re le kgomo ga se tlwaelo go no kwa morui a re o e hlabela gore e lewe go sena modiro o dirwago ka gae.
Tše dingwe tša dijo tše di tlwaelegilego Matebeleng ke Sekgotho. Sekgotho se dirwa ka dinawa. Dinawa di a apewa gore di butšwe. Mola di budule di hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa gore e be sejo sa go loya. Sekgotho ke sejo sa phepo e bile ge motho a jele sona a fetša a nwa meetse, o hlwa letšatši ka moka ntle le go swara ke tlala.
Kgodu Matebele ba re ba e dira ka marotse. Moapei wa kgodu o sega lerotse, a le tsenya ka pitšeng a e beya mollong gore le butšwe. Mola le bodule o ntšha marotse ao ka pitšeng gomme gwa šala meetse a lona fela ka pitšeng. Meetse ao a marotse a hlakantšhwa le bupi gomme tša fehlwa gore e be bogobe bjo bo sesame go swana le motepa (motogo). Kgodu ke ye sorolwana ka mmala e bile ga e šebje ka selo.
Dihlodi ke dinawa tše di talanyana ka mmala. Dihlodi di a apewa gomme tša hlakantšhwa le bupi go swana le ge go apewa Sekgotho.
Dithotse le tšona di a gadikwa tša tšhelwa letswai. Ge di budule motho a ka šeba le bogobe ka tšona.
Bašemane ge pula e nele ba be ba bowa le mohlohlosi, le bo mamohlohlwane, dikgakgaripane le mabitsi (ge ba ile madišong ba bowa ba dirile pheta ka ona).
Dikodi ke mohuta wo mongwe wa ditšie tšeo di nago le monkgonyana. Dikodi di a gadikwa tša dirwa mokhuša go swana le mašotša/mopane.
Go na le dibokwana tše dingwe tša go swana le mašotša. Tšona di bitšwa noto. Noto e hwetšegala mehlareng ya menoto. Tšona di a gadikwa gomme ya ba sešebo se sebose kudu.
Mphse ke bogobe bja go apewa ka maswi. Mpshe ge e apewa gomme a re mola a bela a hlakantšhwa le bupi, tša fehlwa go fihlela di e ba bogobe bja go ba bose kudu.
Mathomong
Dikoma
Baanegi ba rena ba bolela gore mehleng ya bogologolo, koma e be e se gona morafeng wa Matebele. Ba re ba e rutilwe ke setšhaba sa Batlokwa moo ba bangwe ba hlalošwago gore ba kile ba dula gona kgale kgale. Le ge go le bjalo, ye ba nago le yona e tšwa ga tee ka morago ga mengwaga ye šupa. Se e no ba go fa bana sebaka sa gore ba gole. Banna ba wela ga tee fela e bile koma ya bona e re mohlang e aloga, ya latelwa ke ya bjale.
Ge go bitšwa pitšo ya setšhaba, motho yo a filwego mošomo woo wa go laletša setšhaba o goeletša gore kopano ya gona e swanetše go tsenelwa ke dialoga tša mephato efe. Mohlala o laletša mephato go ya ka maina a yona. Seo ke mokgwa wa go leka go thibela gore o hwetše kopanong ya gona go tletše mašoboro goba bana ka ge batho ba bjalo ba sa dumelelwa go ka tsenela dikopano setšhabeng. Ga ba na dikgopolo tše di butšwitšego. Mephato ya Moletlane ke ye senyane. Yo mongwe wa methopo ya rena, o bolela gore ge koma e aloga, yo a bego a hlokometše koma ye e fetilego o a ithobalela ntle le go lwala. A ka se tsoge a bone dialoga tša koma ye e latelago yeo a e boloditšego.
Mathomong
Polelo
Matebele a Moletlane a bolela polelo ya bona ya Setebele ka bontši. Ka ge ba agišane le magoši a Bapedi, ba kgona go bolela Sepedi gabotse. Yo mongwe wa bao ba ilego ba re nyetlela ka ga polelo ya bona, o re dieperesente tše e ka bago masome senyane le metšo e mahlano (95%) di a somaela mola tše e ka bago tše hlano tšona di bolela Sepedi. Methopo e re Kgoši Kekana III ke yena kgošikgolo ya setšhaba seo e bile ba dumela gore ga a tsebe polelo ya Setebele. Mo nageng ya gagwe yeo e nago le mantona a e ka bago a masomenne pedi , mantona : Aphane, Kekana, Laka, Ledwaba ke bona meboto yeo ba e dišitšego go bolelwago Setebele gabotse. Go somaela ba re go ba thušitše ka gore ba kgona go iphihla Mazulu a se ba tsebe.
Mathomong
Matebele a Moletlane ba re bona ga ba na tswalano le Matebele a Zimbabwe. Ba bolela gore Matebele ke bona le Matebele ao a lego ka phorobentsheng ya Mpumalanga (a ga Mahlangu). Methopo ya rena e re Matebele a Zimbabwe ga se Matebele ke Mazulu. Ba re ge Matebele a Moletlane a tloga Aberspot a e ya Sepitsi ke ka taba ya gore ba be ba tšhaba bosenyi bjo Matebele a Zimbabwe a o dirilego. Ba re setšhaba seo se be se etilwe pele ke Mzilikazi ba sepela ba thopa dikgomo tša batho ba re ba ya go di fa kgoši ya bona Shaka. Ba re Mzilikazi o ile a re go bona dikgomo tšeo di thiba letšatši, a nama a botša batho bao a bego a ba etile pele gore ba ye Rhodesia le dikgomo tšeo gore Shaka a se tlo ba bolaya. Seripa se sengwe seo se bego se tshepagalela Shaka se ile sa boela Mazulung go hlalošetša kgoši ya bona ka ga maano a Mzilikazi.
Ge Mzilikazi a tloga le ba gagwe batho ba nama ba thoma go ipitša Matebele. Kua Rhodesia o ile ka go tšhaba dibe tša gagwe. Bosenyi bjo ba bo dirilego ke bja gore ba rile mola ba ile go thopela kgoši ya bona dikgomo ba ipha tšona le go ngwaga. Ba kgaogile ge ba le Britz gomme lešaka la Stilworth ke lona le dirilego gore Matebele a Moletlane a huduge. Matebele a Moletlane a tswalana kudu le Matebele ao a lego ka Mpumalanga, mohlala Mabena, Mtshweni le Skosana le ba bangwe bao motho a ka ba balago ntle le go ba fetša. Taba ke gore Matebele a ga Mahlangu le a Moletlane ke bana la lapa le tee e bile ga se ba ka ba lwa le ga tee. Matebele a Zimbabwe ke Mazulu ao a bego a romilwe go ya go tsoma lefaseng la Botswana le dinageng tše mabapi.
Tswalano ya bona e tiišetšwa ke kopano ya bona ya ngwaga ka ngwaga, moo Matebele a ga Mahlangu a kopanago le a Moletlane, gomme ba dira moletlo wa go leboga le go gopola badimo ba bona. Kopano yeo ba re ba e direla mo ba rego ke golong. Ye ke nako yeo ka yona Matebele a kopanago ka moka, go be lethabo go binwe dinaka letšatši ka moka. Ba re dinaka ge di fihla nageng ya bona di be di e tšwa bokgalaka di tliša mosadi wa Kgoši Sikwane ka 1923. Ba bangwe ka thokong ye nngwe ba re Matebele dinaka a di filwe ke ba ga Mothiba ge ba tliša ngwana wa bona Moletlane. Gona moo tša nama tša kgahla masogana a Moletlane.
Mathomong
Ditiragalo
Mathomong
Moletlane ke naga ya go ba le merafe ka moka ge go bapetšwa le mafelo a mabapi ka phorobentsheng ya Limpopo. A ke mantšu a mme yo mongwe wa Letebele. Yena o re merafe ye e tlišitšwe ke go tla go šoma mašemong a dinamune. Mme yo o re bašomedi ba moo mašemong ao a dinamune ba tšwa bokgole bja go swana le bo Malawi. Sa go thabiša ke gore ba bangwe ba bona ge ba fihla Moletlane ba fetola le difane tša bona ba thoma go ipitša Matebele. Leina le Moletlane le šupa gore ba buletše merafe ka moka. Ba letlile merafe e šele nageng ya bona. Ke ka lebaka leo ba rego ge ba reta lefelo le bare, ke Moletlane-moletla ditšhaba.
Mathomong
Leina le Sebitiela le tlile ka lebaka la 'boloi bja go phediša'. Matebele a re naga ya bona ga se ya ka ya tsenelwa ke manaba. Ge manaba a nyaka go bolaya Matebele ba no ikhwetša ba sa bone gore Sebitiela e go kae. Sebitiela e a ba timelela. Manaba a gakanega go sa kgathalege gore a maatla ga kaa-kang. Ka 1901 maburu a ile a fihla ka maikemišetšo a go hlasela Moletlane. Ba be ba kwele gore Moletlane e gona le ge ba ile ba a palelwa ke go e bona.
Ge Marangtang a be a tšama a hlasela ditšhaba a feta, o rile ge a tsena ga Mphahlele, a hwetša badikana. Mphahlele o be a tseba gore monna yoo ke mmolayi gomme a roma monna ka lekaba gore a yo begela Matebele gore Marangtang o fihlile. Matebele a ile a fa Mphahlele dipheko gore a gakantšhe monna yoo gono swana le ge manaba a gakanega go fihleng ga bona Moletlane. Ke nnete monna yoo o ile a tšwa ga-Mphahlele ka sefate sa ga Chuene go leba Bochum.
Go boweng ga gagwe ka thokong yeo o fetile a bolaya a feleletša a tsene Mokopane. Ge a leka go tla ka Moletlane o ile a gakanega a se bone gore o ya kae. O ile a bolawa ke bašemane bale a go ba hwetša ba wela kua ga Mphahlele. Matebele a ikgantšha ba boloi bjoo bja go iphidiša, bja go dira gore naga ya bona ya se be bonolo go ka hlaselwa ke manaba. Dipheko tša bona di a 'betiela' mola magoši a moo a tsebega ka go 'letla'.
Mathomong
